5. parada ponosa
5. parada ponosa
Ljubljana, 2. julij 2005

Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS)

Parlament je 22. junija 2005 sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki je uzakonil diskriminacijo istospolnih parov!

Najhuje: zakon partnerjema ne omogoča statusa svojca. Istospolni pari zato ostajajo brez pravic na področju socialnega, zdravstvenega, pokojninskega in ostalih zavarovanj (po partnerju) ter pravic na vseh ostalih področjih vezanih na svojstvo, vključno z dedovanjem.

Kljub našim intenzivnim prizadevanjem za demokratični civilni dialog vlada ni hotela sodelovati. Osnutek zakona smo videli enkrat in enkrat smo lahko (v omejenem času petih dni) dali naše pripombe in predloge. Bistvenih vlada ni upoštevala.

REGISTRACIJA JE DISKRIMINACIJA!

Nekateri poslanci pa so za nameček med sprejemanjem zakona grobo žalili istospolno usmerjene in jih označili za bolnike!


Besedilo zakona

Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS)


Izjava za javnost ob sprejemu Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti

Podpisane nevladne organizacije ocenjujemo namero vlade urediti pravni status istospolnih parov kot korak naprej k uresničevanju ustavnega načela enakih možnosti in spoštovanja človekovih pravic. Sprejem zakona je pozitivno dejanje, saj država do zdaj istospolnih parov ni priznavala kot skupnosti, Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS) pa homoseksualnim parom priznava nekaj pravic in odpravlja njihov brezpravni položaj. Vendar...

Nevladne organizacije smo si ves čas nastajanja in sprejemanja ZRIPS intenzivno prizadevale z vlado vzpostaviti demokratični civilni dialog. S svojimi pripombami in predlogi za bolj kakovosten zakon, ki bi področje urejal celostno in v skladu z evropskimi standardi smo vladi ves čas poskušali pomagati, vendar za dialog na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, niso imeli posluha. Osnutek zakona smo videli enkrat in enkrat smo lahko (v omejenem času petih dni) dali naše pripombe in predloge. Na direktoratu za družino so nam pri tem dali jasno vedeti, da ni jamstva, da bodo naše predloge upoštevali.

Z obžalovanjem ugotavljamo, da vlada jedra naših pripomb, ki bi partnerjem v istospolni skupnosti zagotavljale socialno varnost, kar je smisel zakona, ni upoštevala. Bistvena pomanjkljivost zakona je, da partnerjema ne omogoča statusa svojca. Posledično ostajajo pari v istospolni partnerski zvezi brez pravic na področju socialnega, zdravstvenega, pokojninskega in ostalih zavarovanj (po partnerju), pravic pa ne bodo imeli tudi na vseh ostalih področjih vezanih na pravice svojcev v različnih pravnih in ostalih življenjskih okoliščinah (odvzem prostosti, smrt, procesne pravice svojcev...). Zakon v mnogih segmentih partnerja zavezuje z vzajemnimi dolžnostmi (npr. obveznost preživljanja partnerja, dolžnost nege v primeru bolezni), ne daje pa jima pravic, ki omogočajo uresničitev teh dolžnosti (uveljavljanje partnerja, kot vzdrževanega družinskega člana, pravica do odsotnosti z dela, pravica do nadomestila za nego družinskega člana...).
Predlagatelj v tem bistvenem segmentu socialne varnosti ni ignoriral samo našega, ampak tudi mnenji Zakonodajno pravne službe Državnega zbora in Socialne zbornice Slovenije.

ZRIPS taksativno našteva dolžnosti in nekatere pravice v istospolnem partnerstvu, nekatere pravice pa zavestno in z namenom izloča. S tem, po naši oceni, uzakonja diskriminacijo in delu svojih državljank in državljanov podeljuje status drugorazrednosti. Zakon je zato po našem prepričanju v neskladju z ustavo, ki govori o enakosti pred zakonom za vse, zato bomo na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti ZRIPS.

Do sprememb, ki bodo ZRIPS uskladile z Ustavo Republike Slovenije, odpravile načelo selektivnega podeljevanja pravic in istospolnim parom zagotovile enake socialne pravice, predlagamo vsem istospolno usmerjenim tehten in poglobljen razmislek, preden na osnovi zakona registrirajo svojo partnersko zvezo.

Podpisane nevladne organizacije bomo še naprej nadaljevale s prizadevanji za demokratičen civilni dialog, predvsem pa se bomo v duhu konstruktivnega dialoga trudili s spremembam in dopolnili izboljšati ZRIPS.

Mitja Blažič, DIH - Društvo za integracijo homoseksaulnosti
Roman Kuhar, Mirovni inštitut
Lingsium, skupina za istospolno usmerjene mlade


IZJAVA ZA JAVNOST

Državni zbor RS je dne 22. junija sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) .

Gejevske in lezbične organizacije, ki si v Sloveniji že od leta 1997 prizadevamo za ureditev pravnega statusa istosponih parov se zavedamo, da predstavlja sprejem ZRIPS prvi korak na področju enakopravnejše zakonodaje, ki bo istospolnim parom omogočila nekatere formalne pravice in dolžnosti.

Hkrati z obžalovanjem ugotavljamo, da je ZRIPS - ki je nastal brez sodelovanja nevladnih organizacij in brez demokratičnega civilnega dialoga - pomanjkljiv in v več pogledih diskriminatoren. Zaradi selektivnega uvajanja samo delnih pravic ter popolnim ignoriranjem pravic s področja socialne varnosti, ki so sicer bistveni del tovrstnih zakonov v Evropi in v EU, novi zakon uvaja parcialno, drugorazredno državljanstvo. Namesto enakopravnosti uvaja seksualni aparthaid.

Kot nevladne organizacije, ki v Sloveniji že več kot 20 let delujemo na področju človekovih pravic in svoboščin, in hkrati organizacije z legitimnim pravnim interesom na tem področju, opozarjamo, da ne moremo pristati na selektivno in hierarhično reševanje statusa seksualnih manjšin, ki pomenijo zgolj ukrep navidezne demokracije.

Zato smo ob sprejemu ZRIPS dolžni opozoriti na dejstvo, da zakon uvaja diferencirano obravnavo in tako ne ustreza temeljnim kriterijem enakopravnega državljanstva in načela enakih možnosti. V bodoče si bomo prizadevali za spremembe in izboljšave ZRIPS ter nadaljnje zahteve po pravičnem civilnem dialogu.

Hkrati obsojamo žaljivo nizko raven parlamentarne razprave o ZRIPS ter pravicah manjšin in vse večjo vulgarizacijo diskurza v DZ, zlasti žaljivke na račun poslank Majde Potrata in Majde Širca, ter dejstvo, da vodstvo DZ ni sposobno zajamčiti minimalnega nivoja kulture govora v tej najbolj reprezentativni instituciji države, kar temeljno krni njen ugled in verodostojnost.

dr. Tatjana Greif, za ŠKUC-LL
Miran Šolinc, ŠKUC-MAGNUS

 

Domov Zgodovina Program Foto galerija Organizatorji ENGLISH