LGBTIQ+ pravice zdaj

Čeprav v letu 2020 beležimo 20. obletnico prve parade ponosa v Sloveniji in skoraj 40 let organiziranega LGBTIQ+ gibanja v Sloveniji, z zaskrbljenostjo opažamo, da v zadnjih letih napredek na področju LGBTIQ+ pravic stagnira, izražanje sovraštva proti LGBTIQ+ skupnosti pa se krepi. Pod neokonservativno vlado so lokalne oblasti tretjino Poljske razglasile za "območje brez LGBT ideologije", novonastala vlada na Slovaškem izključuje možnost partnerskih zvez in madžarska vlada je z omejitvijo pravnega priznanja spola transspolne osebe pravno izbrisala. Krepitev represije proti LGBTIQ+ osebam se odvija sočasno z napadom na osnovne gradnike demokracije, kot so svoboda medijev, delitev oblasti, svoboda zbiranja in transparentno organizirane volitve. V Sloveniji opažamo posnemanje tovrstnih potez in javno simpatiziranje političnih predstavnic_kov s politiko t. i. Višegrajske skupine. Njene posledice so nam jasne, zato zahtevamo: 

1. Zagotovljen dostop do zdravstvenih storitev

Medicinska tranzicija za transspolne osebe:
Zahtevamo takojšnjo ureditev področja medicinske tranzicije za transspolne osebe prek vzpostavitve Centra za transspolno medicino in jasnega protokola storitev na podlagi sodobnih strokovnih smernic, ki transspolnost odstranjujejo s področja duševnih bolezni v vseh postopkih medicinske tranzicije (v skladu z 11. Mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB-11) in so skladne s priporočili Svetovnega strokovnega združenja  za zdravje transspolnih oseb (WPATH). Ključno je, da so postopki dostopni in transparentni in da temeljijo na informiranem soglasju osebe, ne pa na testih in preizkušnjah, ki spol, spolno identiteto, spolno usmerjenost in spolne vloge razumejo in želijo ohranjati v binarnem sistemu. V tem oziru tudi pričakujemo realizacijo delovanja Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, ki je bil ustanovljen 11. 3. 2020. 

Dostopna oploditev z biomedicinsko pomočjo:
V povezavi z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo (OBMP) zahtevamo ustrezne spremembe, ki bodo postopek omogočile ne le raznospolnim parom, temveč tudi vsem drugim osebam, ki lahko zanosijo. Če je v jedru zakona (ZZNPOB) pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, potem naj se ta pravica obravnava celostno in ne glede na intimnopartnerski status. 

Prepoved nenujnih operacij na interspolnih dojenčkih in otrocih:
Zahtevamo, da se prekine praksa nenujnih in v jedru kozmetičnih zdravstvenih in kirurških posegov na interspolnih otrocih, ki se v večini pod pretvezo nujnosti izvajajo brez njihovega soglasja in/ali soglasja njihovih skrbnic_kov. V tem oziru zahtevamo, da Slovenija pripozna in sledi priporočilom mednarodnih organizacij (npr. SZO), ki opozarjajo na zaščito fizične integritete interspolnih oseb.

Usposobljenost strokovnega kadra, ki izvaja storitve na področju duševnega zdravja:
Podatki kažejo, da se LGBTIQ+ osebe, še posebej mlade LGBTIQ+ osebe, spoprijemajo z raznolikimi težavami v duševnem zdravju, ki so družbeno sooblikovane. V namen zagotavljanja učinkovite zdravstvene obravnave, ki marginalizacije in izključenosti ne bo ne le dodatno poglabljala, temveč jo bo učinkovito in primerno naslavljala, zahtevamo, da je kader, ki se v tem kontekstu srečuje z LGBTIQ+ osebami, primerno in ustrezno usposobljen za naslavljanje specifičnih težav, s katerimi se srečujejo LGBTIQ+ osebe. 

Nemoten dostop do zdravstvenih storitev za osebe, ki živijo s hivom:
Ministrstvo za zdravje in druge pristojne institucije pozivamo, da zagotovijo nemoten dostop do vseh zdravstvenih storitev osebam, ki živijo s hivom in ki so zaradi stigme in neznanja še vedno diskriminirane ali neprimerno obravnavane pri dostopu do zdravstvenih storitev. Hkrati pozivamo, da se čim prej uredi dostop do predizpostavitvene zaščite pred okužbo s hivom (PreP) za vse, ki jo potrebujejo.

2. Treba je urediti pravna področja, ki so še posebej relevantna za LGBTIQ+ osebe

Pravno priznanje spola:
Zahtevamo takojšnjo ureditev postopka pravnega priznanja spola, ki naj temelji izključno na samoidentifikaciji. Upošteva naj priporočila mednarodnih institucij (npr. Sveta Evrope). Postopek naj bo transparenten, hiter, dostopen in neodvisen od medicinskih posegov. Vključuje naj tudi možnost spremembe podatka o spolu za mladoletne osebe, ki imajo priznano opravilno sposobnost ali pa soglasje skrbnic_kov. 

Izenačitev pravic na področju zakonske zveze:
Zahtevamo dosledno upoštevanje obstoječe zakonodaje na področju partnerskih zvez in njeno razširitev, ki bo istospolnim družinam omogočala posvojitve. Na srednji rok zahtevamo izenačitev partnerske zveze z zakonsko zvezo na vseh področjih, tudi ukinitev simbolnega razlikovanja v imenu.

Upoštevanje sovraštva kot oteževalne okoliščine in pregon javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti proti LGBTIQ+ skupnosti: 
Zahtevamo uveljavitev ukrepov, uperjenih proti zločinom iz sovraštva. V primerih, ko kaznivo dejanje izhaja iz predsodkov in sovraštva do LGBTIQ+ oseb, zahtevamo, da se to upošteva kot obteževalna okoliščina pri izreku kazni. Nadalje zahtevamo, da se v sodni praksi privzame interpretacija 297. člena Kazenskega zakonika, po kateri za pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zadošča potencialna nevarnost grožnje ali motnje javnega reda in miru. Trenutno v praksi pregon zahteva konkretno izraženo grožnjo. Pregon je tako v praksi možen šele po javni naznanitvi predvidenega nasilja (npr. z lokacijo in časom), čeprav v mnogih primerih obstajajo predčasni indici za nasilje, kot je na primer organizirana demonizacija marginaliziranih skupin.

Dekriminalizacija spolnega dela:
Zahtevamo celovito dekriminalizacijo spolnega dela in nasprotujemo vsem oblikam kriminalizacije vseh vpletenih strank. Dekriminalizacija je ključna za usklajevanje razmer, v katerih delajo spolne_i delavke_ci, skupaj z njihovimi človekovimi in delavskimi pravicami. Ta proces naj se ravna po izkušnjah, željah in potrebah spolnih delavk_cev. Pozivamo tudi, da se v javnem diskurzu začne izpostavljati razliko med spolnim delom in trgovino z ljudmi. 

Mednarodna zaščita za LGBTIQ+ osebe:
Zahtevamo, da se državni pregon ali pa odsotnost državne zaščite v primeru pregona s strani drugih akterk_jev oseb na podlagi spolne usmerjenost ali spolne identitete, upošteva kot zadosten kriterij za dodelitev mednarodne zaščite. Nadalje nasprotujemo ponižujočim praksam preverjanja spolne usmerjenosti in spolne identitete, ki so jim prosilke_ci za mednarodno zaščito pogosto podvržene_i in ki njih ter njihove bližnje prek razkrivanja v namene preverjanja pogosto še dodatno ogrozijo. Pozivamo, da se LGBTIQ+ osebam, ki so zaprosile za mednarodno zaščito, omogoči dostop do zanje specifičnih, a nujnih zdravil in zdravstvenih storitev v obsegu nujnega zdravljenja (npr. dostop do hormonske terapije, dostop do zdravil za hiv …). 

Pozivamo, da se LGBTIQ+ prosilkam_cem za mednarodno zaščito in LGBTIQ+ osebam s statusom begunke_ca olajša dostop do podpornih storitev nevladnih organizacij z LGBTIQ+ področja, tudi tako, da se jim zagotovi ustrezne prevajalke_ce, se nameni sredstva LGBTIQ+ organizacijam za izvajanje tovrstnih podpornih storitev, se zagotovi kontinuirano izobraževanje o LGBTIQ+ temah za vse osebe, ki delajo na področju migracij, in se v integracijske politike vključi tudi LGBTIQ+ teme.

3. Zahteve na področju družbenega vključevanja LGBTIQ+ oseb

LGBTIQ+ vključujoče izobraževalno okolje in sistem:
LGBTIQ+ osebe smo prisotne_i na vseh ravneh izobraževanja, pravica do njegovega polnega uživanja pa je pogosto okrnjena. Zato zahtevamo vključitev LGBTIQ+ tem v vse ravni izobraževanja, potrebni pa so tudi ukrepi, ki bodo šolam omogočili, da zagotavljajo varnost LGBTIQ+ osebam. Nujna je tudi usposobljenost šolskih delavk_cev, ki se mora začeti že pri njihovi izobrazbi.

Potreba po ustrezno izobraženem strokovnem kadru je prisotna tudi izven šolstva na praktično vseh področjih, saj trenutno LGBTIQ+ osebe oteženo dostopajo do javnih storitev, družbenega življenja in trga dela.

Vključujoča mesta, kraji in vasi – LGBTIQ+ osebe na podeželju:
Nadalje je nujna razpršitev LGBTIQ+ programov izven Ljubljane, saj je geografska zamejenost različnih podpornih storitev nesprejemljiva. Pozivamo občine, da razvijejo in finančno podprejo programe za LGBTIQ+ osebe. K solidarnosti in vključevanju LGBTIQ+ oseb in tematik pozivamo tudi vsa združenja z mrežami širom Slovenije, kot so sindikati, profesionalna združenja ter prostovoljske, kulturne, in mladinske mreže. 

Povečanje sredstev in kapacitet za raziskave na LGBTIQ+ področju:
Zahtevamo tudi ustrezna sredstva za raziskovalne dejavnosti o življenju LGBTIQ+ oseb. V praksi odločevalke_ci odsotnost podatkov o diskriminaciji izkrivljajo kot odsotnost diskriminacije, raziskovalna dejavnost pa je v veliki meri domena priložnostnih in pogosto prostovoljnih projektov študentk_ov in nevladnih organizacij. Za kvalitetne ukrepe potrebujemo stabilno in usmerjeno financiranje raziskovalnih dejavnosti, ki potekajo v sodelovanju med LGBTIQ+ in raziskovalnimi organizacijami.

Družbeno vključevanje LGBTIQ+ mladih:
Pri omejevanju učinkov marginalizacije na posameznice_ke in celotno družbo je še posebej ključen mladinski sektor in neformalno izobraževanje, ki je v primerjavi s šolskim sistemom bolj odziven na potrebe LGBTIQ+ oseb. Zato zahtevamo strategije razvoja in prakse mladinskega dela, ki vključujejo izrecno usmeritev na LGBTIQ+ mlade, predvidevajo za to ustrezno usposobljen kader in spodbujajo opolnomočenje LGBTIQ+ mladih za širšo družbeno participacijo. Nujno je, da se upošteva načelo nič o nas brez nas in se skladno s tem v ospredje postavlja izkušnje LGBTIQ+ oseb in sodelovanje z LGBTIQ+ organizacijami.

Osveščanje splošne javnosti – destigmatizacija LGBTIQ+ oseb:
Zahtevamo tudi medijske kampanje za destigmatizacijo LGBTIQ+ oseb.  Tovrstne kampanje že izvajamo LGBTIQ+ organizacije, pozivamo pa, da se jim aktivneje pridružijo in jih podprejo tudi državne institucije.  Pri tem je (med drugim) nujna tudi tovrstna kampanja za destigmatizacijo oseb, ki živijo s hivom.

4. Zahteve na področju socialne varnosti

Socialnovarstveni programi morajo biti dostopni LGBTIQ+ osebam in jim nuditi ustrezno psihosocialno podporo:
LGBTIQ+ osebe so zaradi svoje družbene izključenosti in marginalizacije izpostavljene večjim težavam v duševnem zdravju kot velja za splošno populacijo. Pojavnost težav v duševnem zdravju je – ravno zaradi njihove družbene sooblikovanosti – treba sočasno nasloviti na več ravneh. Ena – ne pa tudi edina – je zdravstveni sistem, obenem pa je treba težave z duševnim zdravjem naslavljati tudi tam, kjer se sooblikujejo in preden nastanejo, torej na širši družbeni ravni. Še posebej je ključna vključitev LGBTIQ+ tem v programe za preprečevanje nasilja, za duševno zdravje otrok in mladih in za brezdomstvo.

Naslavljanje brezdomnosti LGBTIQ+ oseb:
Podatki iz tujine (v Sloveniji takšnih podatkov nimamo) kažejo, da so LGBTIQ+ osebe neprimerljivo pogosteje izpostavljene brezdomstvu. To predstavlja še posebej pereč problem za mlade LGBTIQ+ osebe, ki so izpostavljene nasilju in zavračanju s strani izvornih družin. V tem oziru zahtevamo vzpostavitev infrastrukture za varne začasne namestitve za LGBTIQ+ brezdomne osebe. 

Vzpostavljanje podpornih struktur za starejše LGBTIQ+ osebe:
Zahtevamo razvoj strategij in mehanizmov za ugotavljanje stanja pri starejših LGBTIQ+ osebah, saj na tem področju trenutno v Sloveniji zeva informacijska vrzel, iz podatkov iz tujine pa je mogoče sklepati, da gre za še posebej ranljivo in nevidno skupino.

5. Skupni boj različnih družbenih gibanj

Marginalizacija LGBTIQ+ oseb je neizbežno vpeta v širši družbeni prostor. LGBTIQ+ emancipacija v svoji polnosti zahteva in lahko deluje zgolj v družbah z demokratičnimi temelji in s političnim sistemom, ki k njim zavezuje politične in ekonomske elite. 

Odgovornost za grajenje demokratične in na človekovih pravicah temelječe družbe ne leži zgolj na LGBTIQ+ organizacijah in (ne)formalnih skupinah ter posameznih aktivistkah_ih: učinkovita je lahko le v pluralnem delovanju raznolikih združenj. Dejavno vključevanje LGBTIQ+ oseb v gibanja, združenja in institucije ni dovoljšen korak, je pa nujen. Enako velja tudi za vključevanje prezrtih seksualnih in spolnih skupin znotraj LGBTIQ+ gibanj.

Emancipacija LGBTIQ+ oseb je soodvisna od vitalnosti civilne družbe in kulturnih ter akademskih institucij, neodvisnosti medijev, postavljanja javnih interesov pred gospodarske ter od ustreznih preventivnih ukrepov in učinkovitega naslavljanja dejanj, ki spodkopavajo demokratične temelje. Zajezitev organiziranega laganja o LGBTIQ+ skupnosti je soodvisna od transparentnosti financiranja in lastništva medijev, odgovornega ravnanja spletnih platform, dosledne in ustrezne zakonodaje o političnih kampanjah, stopnje informacijske pismenosti na spletu in zagotavljanja odpornosti informacijskih ekosistemov proti načrtovanim ali spontanim pojavom dezinformacij.

Protidiskriminacijski projekti predpostavljajo na področju zdravstva javno in dostopno zdravstvo, na področju stanovanjske politike dostopnost stanovanj nasploh in na področju zaposlovanja predpostavljajo zagotavljanje odgovornosti delodajalk_cev z učinkovito delovno zakonodajo in možnostmi združevanja delavk_cev brez strahu pred povračilnimi ukrepi. 

Ko prepoznamo nujo po prerazporeditvi možnosti, prepoznamo tudi nujo po ukinitvi ekonomskih sistemov, ki ustvarjajo še neslutene stopnje ekonomske in informacijske neenakosti znotraj držav in širše ter nujo upora proti brisanju možnosti prerazporejanja sredstev iz političnih imaginarijev.

Ko prepoznamo, da imajo mlade LGBTIQ+ osebe pravico do varne prihodnosti, prepoznamo tudi nujo po zajezitvi trenutnega ekološkega razdejanja in nepotrebnega izkoriščanja živali in ekosistemov. 

Ko prepoznamo LGBTIQ+ življenja kot vredna ohranitve in varstva, prepoznamo tudi nujo po ukinitvi migracijskih politik, ki ista življenja slikajo kot pogrešljiva, izbrisljiva in zamenljiva v imenu domnevne varnosti.

V tem dokumentu navedene zahteve so nastale na izkušnjah večdesetletnega delovanja in boja za pravice LGBTIQ+ oseb. V sodelovanju smo jih pripravile_i Društvo Parada ponosa, Društvo Legebitra, Društvo DIH, Društvo Kvartir, Zavod TransAkcija in Zavod Open.