Ana pride v Maribor

Boris Vezjak

Kaj poreče na Parado ponosa nekdo, ki živi v Mariboru? Da jo nemudoma pripeljite semkaj! Mislim resno. Maribor je brez takšne parade defektno inkvizicijsko mesto. Rešujte življenja ljudi na odstrelu, usmilite se, širite prostore svobode na Štajersko! Ana s plakata naj pride kdaj na obisk tudi v toto prestolnico! Z avtobusom bo šlo hitreje, a ne?

Naj utemeljim dobrodošlico. Pri nas velja, da so geje in lezbijke spodili iz mesta. Nič manj ko to. Tako se hvalijo tisti, ki jih naši vrli kulturniki ponosno slikajo po uličnih fasadah kot lokalne heroje. Vijolična umetnost je nekaj drugega kot mavrična. Več je prve, manj je druge. Pri nas je prva uradna ideologija, zapisana v učene knjige evropske prestolnice kulture. Če bi parada prišla v Maribor, bi se vsaj vrnilo nekaj pisanega življenja na ulice in s transparenti prekrilo heroje uličnih stripov. Ki so menda najbolj prava identitetna točka mesta.

Dalje. Tisti gospod s škarjami v roki bi lahko bil predvsem mariborski škof. Prevelike škarje mariborske nadškofije so zaslovele vse tja do Vatikana. Zato, ker se v Mariboru pomikamo nazaj v srednji vek ne le duhovno, ampak tudi materialno, z Marpromom ali brez, bi še bolj potrebovali pomoč. Prej bomo v srednjem veku kot vi, zato nas primite za roko in pomagajte. Bi šlo?

In še. V Mariboru k sreči nimamo takih težav z očetovstvi, kot jih imate v Ljubljani. Družinski zakonik je padel, ker ni priznal, da je srečna družina le tista, ki ima atija in mamico. Otrok potrebuje ljubezen obeh hkrati, a ne? Ampak to so težave otrok ljubljanskih škofov, ne mariborskih. Naši imajo takšne, da lahko pomagate.

Se torej drugo leto vidimo v Mariboru? Please!

Foto: Igor Zaplatil/Delo

Category: Razmisleki ob paradi 2012 · Tags:

Leave A Comment