fbpx
X
Menu

 

MAVRIČNI GLAS

 

Drage_i sledilke_ci, člani_ce, prostovoljke_ci in preostala skupnost, zavedamo se pomena volitev za naše pravice, zato smo se odločile_i njihov pomen približati vsem, še zlasti pa mladim volivkam_cem. 

Naj bo Mavrični glas glas naše skupnosti! Spremljajte to spletno stran in naša družbena omrežja za novice glede volitev, informacije o vaših pravicah in še marsikaj!

Ne ostani tiho. Voli in spremeni.

 

GLAS LJUDSTVA

V preteklem letu in pol se je jasno pokazalo, da sta normalno delujoča parlamentarna demokracija in zastopanje interesov ljudstva s strani političnih strank v Sloveniji daleč od samoumevnega. Priča smo ogrožanju narave in voda, napadom na neodvisnost medijev, kršitvam ustave, prekinitvi socialnega dialoga ter nestrokovnim odločitvam in kadrovanju na skoraj vseh področjih družbe.

Zato organizacije, združene v Glas ljudstva, predstavljamo svoje zahteve, s katerimi politike pozivamo k odgovornejšem delovanju ter izboljšanju družbene, politične, ekonomske in okoljske situacije v državi. Postopek priprave zahtev še poteka in ker se zavedamo, da lahko najboljše predloge pripravimo le s sodelovanjem strokovne in zainteresirane javnosti, vse nevladne in civilnodružbene organizacije ter posameznice in posameznike vabimo, da se nam pridružijo na tej poti. Ko bomo skupaj definirali vseh 100 zahtev, jih bomo predložili strankam ter jih pozvali, da se do njih jasno opredelijo.

MAVRIČNE ZAHTEVE

Z zaskrbljenostjo opažamo, da v zadnjih letih napredek na področju LGBTIQ+ pravic stagnira, izražanje sovraštva proti LGBTIQ+ skupnosti pa se krepi. Pod neokonservativno vlado so lokalne oblasti tretjino Poljske razglasile za "območje brez LGBT ideologije", novonastala vlada na Slovaškem izključuje možnost partnerskih zvez in madžarska vlada je z omejitvijo pravnega priznanja spola transspolne osebe pravno izbrisala. Krepitev represije proti LGBTIQ+ osebam se odvija sočasno z napadom na osnovne gradnike demokracije, kot so svoboda medijev, delitev oblasti, svoboda zbiranja in transparentno organizirane volitve. V Sloveniji opažamo posnemanje tovrstnih potez in javno simpatiziranje političnih predstavnic_kov s politiko t. i. Višegrajske skupine. Njene posledice so nam jasne, zato zahtevamo:

VEČ >

1. Zagotovljen dostop do zdravstvenih storitev

Medicinska tranzicija za transspolne osebe:
Zahtevamo takojšnjo ureditev področja medicinske tranzicije za transspolne osebe prek vzpostavitve Centra za transspolno medicino in jasnega protokola storitev na podlagi sodobnih strokovnih smernic, ki transspolnost odstranjujejo s področja duševnih bolezni v vseh postopkih medicinske tranzicije (v skladu z 11. Mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB-11) in so skladne s priporočili Svetovnega strokovnega združenja  za zdravje transspolnih oseb (WPATH). Ključno je, da so postopki dostopni in transparentni in da temeljijo na informiranem soglasju osebe, ne pa na testih in preizkušnjah, ki spol, spolno identiteto, spolno usmerjenost in spolne vloge razumejo in želijo ohranjati v binarnem sistemu. V tem oziru tudi pričakujemo realizacijo delovanja Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, ki je bil ustanovljen 11. 3. 2020. 

Dostopna oploditev z biomedicinsko pomočjo:
V povezavi z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo (OBMP) zahtevamo ustrezne spremembe, ki bodo postopek omogočile ne le raznospolnim parom, temveč tudi vsem drugim osebam, ki lahko zanosijo. Če je v jedru zakona (ZZNPOB) pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, potem naj se ta pravica obravnava celostno in ne glede na intimnopartnerski status. 

Prepoved nenujnih operacij na interspolnih dojenčkih in otrocih:
Zahtevamo, da se prekine praksa nenujnih in v jedru kozmetičnih zdravstvenih in kirurških posegov na interspolnih otrocih, ki se v večini pod pretvezo nujnosti izvajajo brez njihovega soglasja in/ali soglasja njihovih skrbnic_kov. V tem oziru zahtevamo, da Slovenija pripozna in sledi priporočilom mednarodnih organizacij (npr. SZO), ki opozarjajo na zaščito fizične integritete interspolnih oseb.

Usposobljenost strokovnega kadra, ki izvaja storitve na področju duševnega zdravja:
Podatki kažejo, da se LGBTIQ+ osebe, še posebej mlade LGBTIQ+ osebe, spoprijemajo z raznolikimi težavami v duševnem zdravju, ki so družbeno sooblikovane. V namen zagotavljanja učinkovite zdravstvene obravnave, ki marginalizacije in izključenosti ne bo ne le dodatno poglabljala, temveč jo bo učinkovito in primerno naslavljala, zahtevamo, da je kader, ki se v tem kontekstu srečuje z LGBTIQ+ osebami, primerno in ustrezno usposobljen za naslavljanje specifičnih težav, s katerimi se srečujejo LGBTIQ+ osebe. 

Nemoten dostop do zdravstvenih storitev za osebe, ki živijo s hivom:
Ministrstvo za zdravje in druge pristojne institucije pozivamo, da zagotovijo nemoten dostop do vseh zdravstvenih storitev osebam, ki živijo s hivom in ki so zaradi stigme in neznanja še vedno diskriminirane ali neprimerno obravnavane pri dostopu do zdravstvenih storitev. Hkrati pozivamo, da se čim prej uredi dostop do predizpostavitvene zaščite pred okužbo s hivom (PreP) za vse, ki jo potrebujejo.

VEČ >

2. Treba je urediti pravna področja, ki so še posebej relevantna za LGBTIQ+ osebe

Pravno priznanje spola:
Zahtevamo takojšnjo ureditev postopka pravnega priznanja spola, ki naj temelji izključno na samoidentifikaciji. Upošteva naj priporočila mednarodnih institucij (npr. Sveta Evrope). Postopek naj bo transparenten, hiter, dostopen in neodvisen od medicinskih posegov. Vključuje naj tudi možnost spremembe podatka o spolu za mladoletne osebe, ki imajo priznano opravilno sposobnost ali pa soglasje skrbnic_kov. 

Izenačitev pravic na področju zakonske zveze:
Zahtevamo dosledno upoštevanje obstoječe zakonodaje na področju partnerskih zvez in njeno razširitev, ki bo istospolnim družinam omogočala posvojitve. Na srednji rok zahtevamo izenačitev partnerske zveze z zakonsko zvezo na vseh področjih, tudi ukinitev simbolnega razlikovanja v imenu.

Upoštevanje sovraštva kot oteževalne okoliščine in pregon javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti proti LGBTIQ+ skupnosti: 
Zahtevamo uveljavitev ukrepov, uperjenih proti zločinom iz sovraštva. V primerih, ko kaznivo dejanje izhaja iz predsodkov in sovraštva do LGBTIQ+ oseb, zahtevamo, da se to upošteva kot obteževalna okoliščina pri izreku kazni. Nadalje zahtevamo, da se v sodni praksi privzame interpretacija 297. člena Kazenskega zakonika, po kateri za pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zadošča potencialna nevarnost grožnje ali motnje javnega reda in miru. Trenutno v praksi pregon zahteva konkretno izraženo grožnjo. Pregon je tako v praksi možen šele po javni naznanitvi predvidenega nasilja (npr. z lokacijo in časom), čeprav v mnogih primerih obstajajo predčasni indici za nasilje, kot je na primer organizirana demonizacija marginaliziranih skupin.

Dekriminalizacija spolnega dela:
Zahtevamo celovito dekriminalizacijo spolnega dela in nasprotujemo vsem oblikam kriminalizacije vseh vpletenih strank. Dekriminalizacija je ključna za usklajevanje razmer, v katerih delajo spolne_i delavke_ci, skupaj z njihovimi človekovimi in delavskimi pravicami. Ta proces naj se ravna po izkušnjah, željah in potrebah spolnih delavk_cev. Pozivamo tudi, da se v javnem diskurzu začne izpostavljati razliko med spolnim delom in trgovino z ljudmi. 

Mednarodna zaščita za LGBTIQ+ osebe:
Zahtevamo, da se državni pregon ali pa odsotnost državne zaščite v primeru pregona s strani drugih akterk_jev oseb na podlagi spolne usmerjenost ali spolne identitete, upošteva kot zadosten kriterij za dodelitev mednarodne zaščite. Nadalje nasprotujemo ponižujočim praksam preverjanja spolne usmerjenosti in spolne identitete, ki so jim prosilke_ci za mednarodno zaščito pogosto podvržene_i in ki njih ter njihove bližnje prek razkrivanja v namene preverjanja pogosto še dodatno ogrozijo. Pozivamo, da se LGBTIQ+ osebam, ki so zaprosile za mednarodno zaščito, omogoči dostop do zanje specifičnih, a nujnih zdravil in zdravstvenih storitev v obsegu nujnega zdravljenja (npr. dostop do hormonske terapije, dostop do zdravil za hiv …). 

Pozivamo, da se LGBTIQ+ prosilkam_cem za mednarodno zaščito in LGBTIQ+ osebam s statusom begunke_ca olajša dostop do podpornih storitev nevladnih organizacij z LGBTIQ+ področja, tudi tako, da se jim zagotovi ustrezne prevajalke_ce, se nameni sredstva LGBTIQ+ organizacijam za izvajanje tovrstnih podpornih storitev, se zagotovi kontinuirano izobraževanje o LGBTIQ+ temah za vse osebe, ki delajo na področju migracij, in se v integracijske politike vključi tudi LGBTIQ+ teme.

VEČ >

3. Zahteve na področju družbenega vključevanja LGBTIQ+ oseb

LGBTIQ+ vključujoče izobraževalno okolje in sistem:
LGBTIQ+ osebe smo prisotne_i na vseh ravneh izobraževanja, pravica do njegovega polnega uživanja pa je pogosto okrnjena. Zato zahtevamo vključitev LGBTIQ+ tem v vse ravni izobraževanja, potrebni pa so tudi ukrepi, ki bodo šolam omogočili, da zagotavljajo varnost LGBTIQ+ osebam. Nujna je tudi usposobljenost šolskih delavk_cev, ki se mora začeti že pri njihovi izobrazbi.

Potreba po ustrezno izobraženem strokovnem kadru je prisotna tudi izven šolstva na praktično vseh področjih, saj trenutno LGBTIQ+ osebe oteženo dostopajo do javnih storitev, družbenega življenja in trga dela.

Vključujoča mesta, kraji in vasi – LGBTIQ+ osebe na podeželju:
Nadalje je nujna razpršitev LGBTIQ+ programov izven Ljubljane, saj je geografska zamejenost različnih podpornih storitev nesprejemljiva. Pozivamo občine, da razvijejo in finančno podprejo programe za LGBTIQ+ osebe. K solidarnosti in vključevanju LGBTIQ+ oseb in tematik pozivamo tudi vsa združenja z mrežami širom Slovenije, kot so sindikati, profesionalna združenja ter prostovoljske, kulturne, in mladinske mreže. 

Povečanje sredstev in kapacitet za raziskave na LGBTIQ+ področju:
Zahtevamo tudi ustrezna sredstva za raziskovalne dejavnosti o življenju LGBTIQ+ oseb. V praksi odločevalke_ci odsotnost podatkov o diskriminaciji izkrivljajo kot odsotnost diskriminacije, raziskovalna dejavnost pa je v veliki meri domena priložnostnih in pogosto prostovoljnih projektov študentk_ov in nevladnih organizacij. Za kvalitetne ukrepe potrebujemo stabilno in usmerjeno financiranje raziskovalnih dejavnosti, ki potekajo v sodelovanju med LGBTIQ+ in raziskovalnimi organizacijami.

Družbeno vključevanje LGBTIQ+ mladih:
Pri omejevanju učinkov marginalizacije na posameznice_ke in celotno družbo je še posebej ključen mladinski sektor in neformalno izobraževanje, ki je v primerjavi s šolskim sistemom bolj odziven na potrebe LGBTIQ+ oseb. Zato zahtevamo strategije razvoja in prakse mladinskega dela, ki vključujejo izrecno usmeritev na LGBTIQ+ mlade, predvidevajo za to ustrezno usposobljen kader in spodbujajo opolnomočenje LGBTIQ+ mladih za širšo družbeno participacijo. Nujno je, da se upošteva načelo nič o nas brez nas in se skladno s tem v ospredje postavlja izkušnje LGBTIQ+ oseb in sodelovanje z LGBTIQ+ organizacijami.

Osveščanje splošne javnosti – destigmatizacija LGBTIQ+ oseb:
Zahtevamo tudi medijske kampanje za destigmatizacijo LGBTIQ+ oseb.  Tovrstne kampanje že izvajamo LGBTIQ+ organizacije, pozivamo pa, da se jim aktivneje pridružijo in jih podprejo tudi državne institucije.  Pri tem je (med drugim) nujna tudi tovrstna kampanja za destigmatizacijo oseb, ki živijo s hivom.

VEČ >

4. Zahteve na področju socialne varnosti

Socialnovarstveni programi morajo biti dostopni LGBTIQ+ osebam in jim nuditi ustrezno psihosocialno podporo:
LGBTIQ+ osebe so zaradi svoje družbene izključenosti in marginalizacije izpostavljene večjim težavam v duševnem zdravju kot velja za splošno populacijo. Pojavnost težav v duševnem zdravju je – ravno zaradi njihove družbene sooblikovanosti – treba sočasno nasloviti na več ravneh. Ena – ne pa tudi edina – je zdravstveni sistem, obenem pa je treba težave z duševnim zdravjem naslavljati tudi tam, kjer se sooblikujejo in preden nastanejo, torej na širši družbeni ravni. Še posebej je ključna vključitev LGBTIQ+ tem v programe za preprečevanje nasilja, za duševno zdravje otrok in mladih in za brezdomstvo.

Naslavljanje brezdomnosti LGBTIQ+ oseb:
Podatki iz tujine (v Sloveniji takšnih podatkov nimamo) kažejo, da so LGBTIQ+ osebe neprimerljivo pogosteje izpostavljene brezdomstvu. To predstavlja še posebej pereč problem za mlade LGBTIQ+ osebe, ki so izpostavljene nasilju in zavračanju s strani izvornih družin. V tem oziru zahtevamo vzpostavitev infrastrukture za varne začasne namestitve za LGBTIQ+ brezdomne osebe. 

Vzpostavljanje podpornih struktur za starejše LGBTIQ+ osebe:
Zahtevamo razvoj strategij in mehanizmov za ugotavljanje stanja pri starejših LGBTIQ+ osebah, saj na tem področju trenutno v Sloveniji zeva informacijska vrzel, iz podatkov iz tujine pa je mogoče sklepati, da gre za še posebej ranljivo in nevidno skupino.

NOVICE

 

KMALU!

VOLITVE 2022

 

V letu 2022 nam nasproti prihajajo trojne volitve:

Datum volitev:

24. 4. 2022

VEČ >

KAKŠNO FUNKCIJO IMA DRŽAVNI ZBOR:

Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Predstavlja spodnji dom slovenskega parlamenta, zgornji dom zaseda Državni svet Republike Slovenije. Sestavlja ga 90 poslank-cev, od tega je 88 poslank_cev izvoljenih na predlog političnih strank na nacionalni ravni, dve_a poslanki_ca pa sta izvoljeni_a s strani pripadnic_kov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.

Funkcije državnega zbora so:

  • ZAKONODAJNA
    Državni zbor je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v državi, ki:
    • sprejema ustavne zakone o spremembi Ustave Republike Slovenije,
    • sprejema zakone, avtentične razlage zakonov in uradna prečiščena besedila zakonov,
    • sprejema odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe,
    • sprejema poslovnik Državnega zbora,
    • sprejema državni proračun, rebalans državnega proračuna, spremembe državnega proračuna in zaključni račun državnega proračuna,
    • ratificira mednarodne pogodbe,
    • razpisuje referendume: referendume o spremembi ustave, zakonodajne referendume, posvetovalne referendume, referendume o ustanovitvi občin, referendume o mednarodnih povezavah,
    • obravnava zadeve Evropske unije.

  • VOLILNA
    Državni zbor v okviru volilne funkcije voli, imenuje in razrešuje najpomembnejše nosilce funkcij v Državnem zboru, Vladi, Ustavnem sodišču in v skladu z ustavo in zakoni v drugih institucijah. Državni zbor voli in imenuje:
    • predsednico_ka in podpredsednice_ke Državnega zbora,
    • generalno_ega sekretarko_ja Državnega zbora,
    • predsednice_ke in podpredsednice_ke delovnih teles Državnega zbora,
    • predsednico_ka Vlade in ministrice_e,
    • sodnice_ke Ustavnega sodišča in druge sodnice_ke,
    • varuhinjo_a človekovih pravic,
    • pet članic_ov Sodnega sveta,
    • guvernerko_ja Banke Slovenije,
    • članice_e Računskega sodišča,
    • druge nosilke_ce javnih funkcij, za katere tako določa zakon.
      Poslovnik Državnega zbora glede volitev in imenovanj funkcionark_jev, ki jih po ustavi in zakonu voli ali imenuje Državni zbor, splošno določa, da se opravijo po določbah poslovnika, če zakon ne določa drugače.
      Glede razrešitve funkcionark_jev, ki jih Državni zbor voli ali imenuje na podlagi ustave, zakona ali tega poslovnika, pa poslovnik splošno določa, da se to opravi po postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje, če ni za razrešitev določen drugačen postopek.

  • NADZORNA
    V okviru nadzorne funkcije Državnega zbora sodijo:
    • zastavljanje poslanskih vprašanj oziroma podaja pobud predsednici_ku Vlade, ministricam_om in generalni_emu sekretarki_ju Vlade,
    • parlamentarna preiskava,
    • odločanje o zaupnici in nezaupnici Vladi,
    • odločanje o obtožbi predsednice_ka republike, predsednice_ka Vlade in ministric_ov pred Ustavnim sodiščem,
    • interpelacija o delu Vlade ali posamezne_ga ministrice_a.

  • DRUGE PRISTOJNOSTI
    Državni zbor opravlja tudi vrsto drugih zadev, ki jih določajo ustava, zakoni, poslovnik in drugi akti Državnega zbora. Med najpomembnejšimi so:
    • odločanje o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil,
    • potrjevanje mandatov poslank_cev,
    • odločanje o imuniteti poslank_cev, sodnic_kov Ustavnega sodišča in sodnic_kov ter varuhinje_a človekovih pravic in njegove_ga namestnice_ka.

Poslanke_ce v državni zbor volimo na splošnih in neposrednih volitvah. 

KOLIKO ČASA TRAJA MANDAT?

Redne volitve v državni zbor potekajo na 4 leta.

KDO IMA VOLILNO PRAVICO?

Vse_i polnoletne_i državljanke_i Republike Slovenije (velja tudi, če ste na dan volitev dopolnile_i 18 let).

Polnoletne_i pripadnice_ki italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji imate pravico voliti tudi svoji_a predstavnici_ka.

KJE VOLIMO?

Volilno pravico uveljavljate v volilni enoti, v kateri imate stalno prebivališče.

Volivke_ci lahko glasujete tudi na posebej določenem volišču, izven območja okraja, v katerem imate stalno prebivališče, če to svojo namero najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja sporočite okrajni volilni komisiji, na območju katere ste e_ v volilni imenik.

KAKO VOLIMO?

Volitve potekajo na voliščih, pred začetkom glasovanja mora član_ica volilnega odbora ugotoviti istovetnost volivke_ca z veljavnim osebnim dokumentom.

KDAJ VOLIMO?

Polnoletne_i državljanke_i prejmejo obvestilo o volitvah na naslov stalnega prebivališča. V obvestilu sta navedena tudi lokacija volišča in datum volitev. Te praviloma potekajo na nedeljo ali drug dela prost dan.*

*V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, je možno glasovati tudi:

  • Predčasno
    Predčasno lahko volite na sedežu vaše okrajne volilne komisije. Podrobne informacije glede lokacije in časa glasovanja najdete na straneh Državne volilne komisije.

  • Volitve drugje
    Če želite glasovati izven kraja vašega stalnega prebivališča, morate to sporočiti Državni volilni komisiji najkasneje 3 dni pred dnevom glasovanja. Podrobne kontaktne informacije in lokacije vam najbližjega volišča OMNIA najdete na straneh Državne volilne komisije.

  • Glasovanje po pošti iz Slovenije je mogoče zgolj, če ste na zdravljenju v bolnišnici ali oskrbovanka_ec v domu za starejše. O tem morate najkasneje 10 dni pred volitvami obvestiti Državno volilno komisijo.

  • Če na dan volitev potujete v tujino, lahko volite po pošti iz tujine ali na konzulatu oziroma veleposlaništvu Republike Slovenije. O tem morate 30 dni pred začetkom glasovanja obvestiti Državno volilno komisijo. To možnost lahko izkoristijo tudi državljanke_i s stalnim prebivališčem v tistih državah, ki omogočajo takšno glasovanje. Več informacij o meddržavnih sporazumih in lokacijah konzulatov in veleposlaništev lahko najdete na straneh Državne volilne komisije.

  • Za glasovanje na domu se lahko odločite zgolj, če zaradi bolezni ne morete osebno priti do volišča. Državno volilno komisijo morate o tem obvestiti najmanj 3 dni pred datumom volitev.

PRVI možni datum:

11. 9. 2022

Zadnji možni datum:

2. 10. 2022

VEČ >

KAKŠNO FUNKCIJO IMA PREDSEDNICA_K REPUBLIKE?

Predsednica_k republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovna_i poveljnica_k njenih obrambnih sil.

Funkcije predsednice_ka republike:

  • razpisuje volitve v državni zbor;
  • razglaša zakone;
  • imenuje državne funkcionarke_je, kadar je to določeno z zakonom;
  • postavlja in odpokliče veleposlanke_ike in poslanke_ike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnic_kov;
  • izdaja listine o ratifikaciji;
  • odloča o pomilostitvah;
  • podeljuje odlikovanja in častne naslove;
  • opravlja druge zadeve, določene z ustavo.
    Na zahtevo državnega zbora mora predsednica_k republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.

Po Ustavi Republike Slovenije predsednico_ka republike volimo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.

KOLIKO ČASA TRAJA MANDAT?

Mandat predsednice_ka republike traja največ 5 let, na to funkcijo pa je lahko izvoljen_a največ 2x zaporedoma. Mandat je drugače neomejen.

KDO IMA VOLILNO PRAVICO?

Vse_i polnoletne_i državljanke_i Republike Slovenije (velja tudi, če ste na dan volitev dopolnile_i 18 let).

KJE VOLIMO?

Volilno pravico uveljavljate v volilni enoti, v kateri imate stalno prebivališče.

Volivke_ci lahko glasujete tudi na posebej določenem volišču, izven območja okraja, v katerem imate stalno prebivališče, če to svojo namero najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja sporočite okrajni volilni komisiji, na območju katere ste e_ v volilni imenik.

KAKO VOLIMO?

Volitve potekajo na voliščih, pred začetkom glasovanja mora član_ica volilnega odbora ugotoviti istovetnost volivke_ca z veljavnim osebnim dokumentom.

KDAJ VOLIMO?

Dan glasovanja se določi na nedeljo ali drug dela prost dan. Volivke_ci, ki so na dan glasovanja odsotne_i, lahko glasujejo od torka do četrtka v tednu pred nedeljo, ki je določena za dan glasovanja. Predčasno glasovanje je možno na sedežih okrajnih volilnih komisij.*

*V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, je možno glasovati tudi:

  • po pošti - volivke_ci, ki ste na dan glasovanja v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo ter osebe z raznolikimi zmožnostmi, ki vam je bila izdana odločba pristojnega organa o priznanju statusa invalida, če to sporočite okrajni volilni komisiji najkasneje 10 dni pred dnem glasovanja
  • po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (RS) - volivke_ci, ki ste na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivate, če to sporočite Državni volilni komisiji najkasneje 30 dni pred dnevom glasovanja
  • po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS - volivke_ci, ki ste vpisani v evidenco volilne pravice državljank_ov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v RS, če država, v kateri prebivate, dopušča tako glasovanje, oziroma če to omogoča meddržavni sporazum. Tem volivkam_cem pravočasno pošljejo volilno karto,
  • na domu - volivke_ci, ki se zaradi bolezni ne morete osebno zglasiti na volišču, v katerem ste vpisane_i v volilni imenik in ste o tem obvestile_i okrajno volilno komisijo najkasneje 3 dni pred dnem glasovanja,
  • z uradno prazno glasovnico, ki vsebuje oznako volilne enote in volilnega okraja ter navodilo o načinu glasovanja.

Datum volitev:

20. 11. 2022

VEČ >

KOGA VOLIMO NA LOKALNIH VOLITVAH?

Lokalne volitve, na katerih volimo županjo_a in članice_e občinskega sveta, imamo vsake štiri leta. V občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, ob tem volimo tudi članice_e krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti.

Več o funkciji županje_a in občinskega sveta TUKAJ.

KOLIKO ČASA TRAJA MANDAT?

Mandat traja 4 leta.

KDO IMA VOLILNO PRAVICO?

Pravico voliti in biti voljen na lokalnih volitvah ima občan_ka, ki je na dan glasovanja dopolnil_a najmanj 18 let, je državljan_ka Republike Slovenije ali državljan_ka drugih držav članic Evropske unije, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje s prijavljenim stalnim prebivališčem v RS oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v RS.

Na lokalnih volitvah lahko volijo tudi tujke_ci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS.

Na lokalnih volitvah imajo volivke_ci volilno pravico samo v občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče.

Omejitev uresničevanja volilne pravice na lokalnih volitvah velja za osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo ali za katere skrbijo starši ali skrbnice_ki s podaljšano roditeljsko pravico po določbah zakona, ki ureja volilno pravico za volitve v Državni zbor.

KJE VOLIMO?

Volitve potekajo na voliščih. V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, lahko volivke_ci glasujejo tudi na domu ali po pošti.

Po pošti lahko glasujejo volivke_ci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, če to sporočijo okrajni volilni komisiji najpozneje deset dni pred dnem glasovanja. Na enak način lahko glasujejo tudi osebe z raznolikimi zmožnostmi, ki to prav tako najpozneje deset dni pred dnem glasovanja sporočijo okrajni volilni komisiji in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Osebe z raznolikimi zmožnostmi lahko glasujejo po pošti tudi stalno, če to sporočijo državni volilni komisiji in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. To sporočilo velja do preklica.

Na domu lahko glasujejo volivke_ci, ki zaradi bolezni ne morejo osebno priti na volišče, kjer so vpisane_i v volilni imenik, če to sporočijo občinski volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnem glasovanja.

Pred začetkom glasovanja mora član_ica volilnega odbora z osebnim dokumentom ali na drug način ugotoviti istovetnost volivca.

KAKO VOLIMO?

Volitve potekajo na voliščih, pred začetkom glasovanja mora član_ica volilnega odbora ugotoviti istovetnost volivke_ca z veljavnim osebnim dokumentom.

Za županjo_a je izvoljen_a kandidat_ka, ki na volitvah dobi večino veljavnih glasov.

Če noben_a od kandidatk_ov ne dobi večine glasov, se izvede drugi krog volitev, kjer volivke_ci izbirajo med kandidatkama_oma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.

Na glasovnici drugega kroga sta kandidatki_a navedeni_a po vrstnem redu glede na število glasov, ki sta jih dobila v prvem krogu volitev. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom.

Drugi krog rednih volitev razpiše Državna volilna komisija in se opravi 14 dni po prvem krogu volitev.

KDAJ VOLIMO?

Redne lokalne volitve, na katerih volimo županjo_a in članice_e občinskega sveta, izvedemo vsake štiri leta, in sicer tretjo nedeljo v novembru.

Ne ostani tiho. Voli in spremeni.

 

MAVRIČNI GLAS

Drage_i sledilke_ci, člani_ce, prostovoljke_ci in preostala skupnost, zavedamo se pomena volitev za naše pravice, zato smo se odločile_i njihov pomen približati vsem, še zlasti pa mladim volivkam_cem. 

Naj bo Mavrični glas glas naše skupnosti! Spremljajte to spletno stran in naša družbena omrežja za novice glede volitev, informacije o vaših pravicah in še marsikaj!

Ne ostani tiho. Voli in spremeni.

 

 
GLAS LJUDSTVA

V preteklem letu in pol se je jasno pokazalo, da sta normalno delujoča parlamentarna demokracija in zastopanje interesov ljudstva s strani političnih strank v Sloveniji daleč od samoumevnega. Priča smo ogrožanju narave in voda, napadom na neodvisnost medijev, kršitvam ustave, prekinitvi socialnega dialoga ter nestrokovnim odločitvam in kadrovanju na skoraj vseh področjih družbe.

Zato organizacije, združene v Glas ljudstva, predstavljamo svoje zahteve, s katerimi politike pozivamo k odgovornejšem delovanju ter izboljšanju družbene, politične, ekonomske in okoljske situacije v državi. Postopek priprave zahtev še poteka in ker se zavedamo, da lahko najboljše predloge pripravimo le s sodelovanjem strokovne in zainteresirane javnosti, vse nevladne in civilnodružbene organizacije ter posameznice in posameznike vabimo, da se nam pridružijo na tej poti. Ko bomo skupaj definirali vseh 100 zahtev, jih bomo predložili strankam ter jih pozvali, da se do njih jasno opredelijo.

 

VOLITVE 2022

V letu 2022 nam nasproti prihajajo trojne volitve:

 

PRVI možni datum:

24. 4.

ZADNJI možni datum:

5. 6. 2022

VEČ >

KAKŠNO FUNKCIJO IMA DRŽAVNI ZBOR:

Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Predstavlja spodnji dom slovenskega parlamenta, zgornji dom zaseda Državni svet Republike Slovenije. Sestavlja ga 90 poslank-cev, od tega je 88 poslank_cev izvoljenih na predlog političnih strank na nacionalni ravni, dve_a poslanki_ca pa sta izvoljeni_a s strani pripadnic_kov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.

Funkcije državnega zbora so:

  • ZAKONODAJNA
    Državni zbor je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v državi, ki:
    • sprejema ustavne zakone o spremembi Ustave Republike Slovenije,
    • sprejema zakone, avtentične razlage zakonov in uradna prečiščena besedila zakonov,
    • sprejema odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe,
    • sprejema poslovnik Državnega zbora,
    • sprejema državni proračun, rebalans državnega proračuna, spremembe državnega proračuna in zaključni račun državnega proračuna,
    • ratificira mednarodne pogodbe,
    • razpisuje referendume: referendume o spremembi ustave, zakonodajne referendume, posvetovalne referendume, referendume o ustanovitvi občin, referendume o mednarodnih povezavah,
    • obravnava zadeve Evropske unije.

  • VOLILNA
    Državni zbor v okviru volilne funkcije voli, imenuje in razrešuje najpomembnejše nosilce funkcij v Državnem zboru, Vladi, Ustavnem sodišču in v skladu z ustavo in zakoni v drugih institucijah. Državni zbor voli in imenuje:
    • predsednico_ka in podpredsednice_ke Državnega zbora,
    • generalno_ega sekretarko_ja Državnega zbora,
    • predsednice_ke in podpredsednice_ke delovnih teles Državnega zbora,
    • predsednico_ka Vlade in ministrice_e,
    • sodnice_ke Ustavnega sodišča in druge sodnice_ke,
    • varuhinjo_a človekovih pravic,
    • pet članic_ov Sodnega sveta,
    • guvernerko_ja Banke Slovenije,
    • članice_e Računskega sodišča,
    • druge nosilke_ce javnih funkcij, za katere tako določa zakon.
      Poslovnik Državnega zbora glede volitev in imenovanj funkcionark_jev, ki jih po ustavi in zakonu voli ali imenuje Državni zbor, splošno določa, da se opravijo po določbah poslovnika, če zakon ne določa drugače.
      Glede razrešitve funkcionark_jev, ki jih Državni zbor voli ali imenuje na podlagi ustave, zakona ali tega poslovnika, pa poslovnik splošno določa, da se to opravi po postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje, če ni za razrešitev določen drugačen postopek.

  • NADZORNA
    V okviru nadzorne funkcije Državnega zbora sodijo:
    • zastavljanje poslanskih vprašanj oziroma podaja pobud predsednici_ku Vlade, ministricam_om in generalni_emu sekretarki_ju Vlade,
    • parlamentarna preiskava,
    • odločanje o zaupnici in nezaupnici Vladi,
    • odločanje o obtožbi predsednice_ka republike, predsednice_ka Vlade in ministric_ov pred Ustavnim sodiščem,
    • interpelacija o delu Vlade ali posamezne_ga ministrice_a.

  • DRUGE PRISTOJNOSTI
    Državni zbor opravlja tudi vrsto drugih zadev, ki jih določajo ustava, zakoni, poslovnik in drugi akti Državnega zbora. Med najpomembnejšimi so:
    • odločanje o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil,
    • potrjevanje mandatov poslank_cev,
    • odločanje o imuniteti poslank_cev, sodnic_kov Ustavnega sodišča in sodnic_kov ter varuhinje_a človekovih pravic in njegove_ga namestnice_ka.

Poslanke_ce v državni zbor volimo na splošnih in neposrednih volitvah. 

KOLIKO ČASA TRAJA MANDAT?

Redne volitve v državni zbor potekajo na 4 leta.

KDO IMA VOLILNO PRAVICO?

Vse_i polnoletne_i državljanke_i Republike Slovenije (velja tudi, če ste na dan volitev dopolnile_i 18 let).

Polnoletne_i pripadnice_ki italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji imate pravico voliti tudi svoji_a predstavnici_ka.

KJE VOLIMO?

Volilno pravico uveljavljate v volilni enoti, v kateri imate stalno prebivališče.

Volivke_ci lahko glasujete tudi na posebej določenem volišču, izven območja okraja, v katerem imate stalno prebivališče, če to svojo namero najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja sporočite okrajni volilni komisiji, na območju katere ste e_ v volilni imenik.

KAKO VOLIMO?

Volitve potekajo na voliščih, pred začetkom glasovanja mora član_ica volilnega odbora ugotoviti istovetnost volivke_ca z veljavnim osebnim dokumentom.

KDAJ VOLIMO?

Polnoletne_i državljanke_i prejmejo obvestilo o volitvah na naslov stalnega prebivališča. V obvestilu sta navedena tudi lokacija volišča in datum volitev. Te praviloma potekajo na nedeljo ali drug dela prost dan.*

*V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, je možno glasovati tudi:

  • Predčasno
    Predčasno lahko volite na sedežu vaše okrajne volilne komisije. Podrobne informacije glede lokacije in časa glasovanja najdete na straneh Državne volilne komisije.

  • Volitve drugje
    Če želite glasovati izven kraja vašega stalnega prebivališča, morate to sporočiti Državni volilni komisiji najkasneje 3 dni pred dnevom glasovanja. Podrobne kontaktne informacije in lokacije vam najbližjega volišča OMNIA najdete na straneh Državne volilne komisije.

  • Glasovanje po pošti iz Slovenije je mogoče zgolj, če ste na zdravljenju v bolnišnici ali oskrbovanka_ec v domu za starejše. O tem morate najkasneje 10 dni pred volitvami obvestiti Državno volilno komisijo.

  • Če na dan volitev potujete v tujino, lahko volite po pošti iz tujine ali na konzulatu oziroma veleposlaništvu Republike Slovenije. O tem morate 30 dni pred začetkom glasovanja obvestiti Državno volilno komisijo. To možnost lahko izkoristijo tudi državljanke_i s stalnim prebivališčem v tistih državah, ki omogočajo takšno glasovanje. Več informacij o meddržavnih sporazumih in lokacijah konzulatov in veleposlaništev lahko najdete na straneh Državne volilne komisije.

  • Za glasovanje na domu se lahko odločite zgolj, če zaradi bolezni ne morete osebno priti do volišča. Državno volilno komisijo morate o tem obvestiti najmanj 3 dni pred datumom volitev.

PRVI možni datum:

11. 9.

Zadnji možni datum:

2. 10. 2022

VEČ >

KAKŠNO FUNKCIJO IMA PREDSEDNICA_K REPUBLIKE?

Predsednica_k republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovna_i poveljnica_k njenih obrambnih sil.

Funkcije predsednice_ka republike:

  • razpisuje volitve v državni zbor;
  • razglaša zakone;
  • imenuje državne funkcionarke_je, kadar je to določeno z zakonom;
  • postavlja in odpokliče veleposlanke_ike in poslanke_ike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnic_kov;
  • izdaja listine o ratifikaciji;
  • odloča o pomilostitvah;
  • podeljuje odlikovanja in častne naslove;
  • opravlja druge zadeve, določene z ustavo.
    Na zahtevo državnega zbora mora predsednica_k republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.

Po Ustavi Republike Slovenije predsednico_ka republike volimo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.

KOLIKO ČASA TRAJA MANDAT?

Mandat predsednice_ka republike traja največ 5 let, na to funkcijo pa je lahko izvoljen_a največ 2x zaporedoma. Mandat je drugače neomejen.

KDO IMA VOLILNO PRAVICO?

Vse_i polnoletne_i državljanke_i Republike Slovenije (velja tudi, če ste na dan volitev dopolnile_i 18 let).

KJE VOLIMO?

Volilno pravico uveljavljate v volilni enoti, v kateri imate stalno prebivališče.

Volivke_ci lahko glasujete tudi na posebej določenem volišču, izven območja okraja, v katerem imate stalno prebivališče, če to svojo namero najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja sporočite okrajni volilni komisiji, na območju katere ste e_ v volilni imenik.

KAKO VOLIMO?

Volitve potekajo na voliščih, pred začetkom glasovanja mora član_ica volilnega odbora ugotoviti istovetnost volivke_ca z veljavnim osebnim dokumentom.

KDAJ VOLIMO?

Dan glasovanja se določi na nedeljo ali drug dela prost dan. Volivke_ci, ki so na dan glasovanja odsotne_i, lahko glasujejo od torka do četrtka v tednu pred nedeljo, ki je določena za dan glasovanja. Predčasno glasovanje je možno na sedežih okrajnih volilnih komisij.*

*V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, je možno glasovati tudi:

  • po pošti - volivke_ci, ki ste na dan glasovanja v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo ter osebe z raznolikimi zmožnostmi, ki vam je bila izdana odločba pristojnega organa o priznanju statusa invalida, če to sporočite okrajni volilni komisiji najkasneje 10 dni pred dnem glasovanja
  • po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (RS) - volivke_ci, ki ste na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivate, če to sporočite Državni volilni komisiji najkasneje 30 dni pred dnevom glasovanja
  • po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS - volivke_ci, ki ste vpisani v evidenco volilne pravice državljank_ov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v RS, če država, v kateri prebivate, dopušča tako glasovanje, oziroma če to omogoča meddržavni sporazum. Tem volivkam_cem pravočasno pošljejo volilno karto,
  • na domu - volivke_ci, ki se zaradi bolezni ne morete osebno zglasiti na volišču, v katerem ste vpisane_i v volilni imenik in ste o tem obvestile_i okrajno volilno komisijo najkasneje 3 dni pred dnem glasovanja,
  • z uradno prazno glasovnico, ki vsebuje oznako volilne enote in volilnega okraja ter navodilo o načinu glasovanja.

Datum volitev:

20. 11. 2022

VEČ >

KOGA VOLIMO NA LOKALNIH VOLITVAH?

Lokalne volitve, na katerih volimo županjo_a in članice_e občinskega sveta, imamo vsake štiri leta. V občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, ob tem volimo tudi članice_e krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti.

Več o funkciji županje_a in občinskega sveta TUKAJ.

KOLIKO ČASA TRAJA MANDAT?

Mandat traja 4 leta.

KDO IMA VOLILNO PRAVICO?

Pravico voliti in biti voljen na lokalnih volitvah ima občan_ka, ki je na dan glasovanja dopolnil_a najmanj 18 let, je državljan_ka Republike Slovenije ali državljan_ka drugih držav članic Evropske unije, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje s prijavljenim stalnim prebivališčem v RS oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v RS.

Na lokalnih volitvah lahko volijo tudi tujke_ci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS.

Na lokalnih volitvah imajo volivke_ci volilno pravico samo v občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče.

Omejitev uresničevanja volilne pravice na lokalnih volitvah velja za osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo ali za katere skrbijo starši ali skrbnice_ki s podaljšano roditeljsko pravico po določbah zakona, ki ureja volilno pravico za volitve v Državni zbor.

KJE VOLIMO?

Volitve potekajo na voliščih. V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, lahko volivke_ci glasujejo tudi na domu ali po pošti.

Po pošti lahko glasujejo volivke_ci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, če to sporočijo okrajni volilni komisiji najpozneje deset dni pred dnem glasovanja. Na enak način lahko glasujejo tudi osebe z raznolikimi zmožnostmi, ki to prav tako najpozneje deset dni pred dnem glasovanja sporočijo okrajni volilni komisiji in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Osebe z raznolikimi zmožnostmi lahko glasujejo po pošti tudi stalno, če to sporočijo državni volilni komisiji in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. To sporočilo velja do preklica.

Na domu lahko glasujejo volivke_ci, ki zaradi bolezni ne morejo osebno priti na volišče, kjer so vpisane_i v volilni imenik, če to sporočijo občinski volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnem glasovanja.

Pred začetkom glasovanja mora član_ica volilnega odbora z osebnim dokumentom ali na drug način ugotoviti istovetnost volivca.

KAKO VOLIMO?

Volitve potekajo na voliščih, pred začetkom glasovanja mora član_ica volilnega odbora ugotoviti istovetnost volivke_ca z veljavnim osebnim dokumentom.

Za županjo_a je izvoljen_a kandidat_ka, ki na volitvah dobi večino veljavnih glasov.

Če noben_a od kandidatk_ov ne dobi večine glasov, se izvede drugi krog volitev, kjer volivke_ci izbirajo med kandidatkama_oma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.

Na glasovnici drugega kroga sta kandidatki_a navedeni_a po vrstnem redu glede na število glasov, ki sta jih dobila v prvem krogu volitev. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom.

Drugi krog rednih volitev razpiše Državna volilna komisija in se opravi 14 dni po prvem krogu volitev.

KDAJ VOLIMO?

Redne lokalne volitve, na katerih volimo županjo_a in članice_e občinskega sveta, izvedemo vsake štiri leta, in sicer tretjo nedeljo v novembru.

Ne ostani tiho. Voli in spremeni.

Font size