MAVRIČNI GLAS
Mavrični glas je iniciativa Društva Parada ponosa, ki informira mlade mavrične volivke_ce in jih podpira pri aktivnem angažmaju na letošnjih trojnih volitvah.
Zavedamo se pomena volitev za naše pravice, zato smo se odločile_i njihov pomen približati vsem, še zlasti pa mladim.
Naj bo Mavrični glas glas naše skupnosti! Spremljajte spletno stran Mavrični glas in naša družbena omrežja za novice glede volitev, informacije o vaših pravicah in še marsikaj!
Ne ostani tiho. Voli in spremeni.
NOVICE
v povezavi z volitvami
Največ lahko mladi spremenimo že s tem, da se volitev udeležujemo
Nika Podakar, študentka 1. letnika II. stopnje na ljubljanski Pravni fakulteti, nas je s kolegom Rokom Šarićem pred kratkim popeljala skozi labirint lokalnih volitev. Na dogodku Pejte na tote lokalne volitve! smo se v slovenskem volilnem sistemu naučile_i...
VIDEO: Leto 2026
https://ljubljanapride.org/wp-content/uploads/2022/09/1_EYF_izjava_fin_fb-1.mp4 https://ljubljanapride.org/wp-content/uploads/2022/09/2_EYF_izjava_fin_fb.mp4 https://ljubljanapride.org/wp-content/uploads/2022/09/3_EYF_izjava_fin_fb.mp4...
Vprašalnik – lokalne volitve in LGBTIQ+ pravice
Vabimo te k izpolnjevanju krajšega vprašalnika o tvojih pričakovanjih do prihajajočih lokalnih volitev v kontekstu zaščite LGBTIQ+ pravic! K izpolnjevanju vprašalnika vabimo LGBTIQ+ osebe stare med 18 - 29 let. Predviden čas izpolnjevanja ankete je 5 minut, vprašalnik...
LOKALNE VOLITVE (20. 11. 2022)
Day(s)
:
Hour(s)
:
Minute(s)
:
Second(s)
Lokalne volitve, na katerih volimo županjo_a in članice_e občinskega sveta, imamo vsake štiri leta. V občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, ob tem volimo tudi članice_e krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti.
Redne volitve v občinske svete razpiše v mesecu juliju razpiše predsednica_k državnega zbora. Redne volitve županj_ov se opravijo hkrati z rednimi volitvami v občinske svete. Prvi krog lokalnih volitev bo potekal v nedeljo, 20. novembra 2022, drugi krog pa v nedeljo, 4. decembra 2022.
Županje_i se volijo po večinskem sistemu, občinski sveti pa po večinskem ali proporcionalnem sistemu.
Pravico voliti in biti voljen_a na lokalnih volitvah ima občan_ka, ki je na dan glasovanja dopolnil_a najmanj 18 let, je državljan_ka Republike Slovenije ali državljan_ka drugih držav članic Evropske unije, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje s prijavljenim stalnim prebivališčem v RS oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v RS. Volivke_ci imajo volilno pravico samo v tisti občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče.
Na lokalnih volitvah lahko volijo tudi tujke_ci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS.
Na splošno o lokalnih volitvah
KOGA VOLIMO?
Lokalne volitve, na katerih volimo županjo_a in članice_e občinskega sveta, imamo vsake štiri leta. V občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, ob tem volimo tudi članice_e krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti.
KDAJ?
Redne volitve v občinske svete razpiše v mesecu juliju razpiše predsednica_k državnega zbora. Redne volitve županj_ov se opravijo hkrati z rednimi volitvami v občinske svete. Prvi krog lokalnih volitev bo potekal v nedeljo, 20. novembra 2022, drugi krog pa v nedeljo, 4. decembra 2022.
SISTEM VOLITEV:
Županje_i se volijo po večinskem sistemu, občinski sveti pa po večinskem ali proporcionalnem sistemu.
KDO LAHKO VOLI?
Pravico voliti in biti voljen_a na lokalnih volitvah ima občan_ka, ki je na dan glasovanja dopolnil_a najmanj 18 let, je državljan_ka Republike Slovenije ali državljan_ka drugih držav članic Evropske unije, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje s prijavljenim stalnim prebivališčem v RS oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v RS. Volivke_ci imajo volilno pravico samo v tisti občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče.
Na lokalnih volitvah lahko volijo tudi tujke_ci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS.
Občinski organi
Osnovne enote lokalne samouprave so občine ali mestne občine. Občine so enakopraven partner države, upravljajo jih trije samostojni organi – župan_ja, občinski svet in nadzorni odbor. Županjo_a in članice_e občinskega sveta izvolijo prebivalke_ci na lokalnih volitvah vsake štiri leta, nadzorni svet pa imenujejo občinske_i svetnice_ki.
Župan_ja
Župan_ja predstavlja in zastopa občino. Izvoljen_a je na lokalnih volitvah po večinskem volilnem sistemu in ima štiriletni mandat.
BERI VEČ
Župan_ja predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja na sejah občinskega sveta. Ima izključno pristojnost predlagati občinskemu svetu v sprejetje proračun občine in zaključni račun proračuna ter akta o organizaciji občinske uprave. Poleg naštetih občinskemu svetu v sprejetje predlaga tudi odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Župan_ja skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Župan_ja je občinska_i funkcionar_ka, ki svojo funkcijo lahko opravlja nepoklicno ali poklicno. Ima najmanj eno_ega podžupanjo_a, ki ga imenuje izmed članic_ov občinskega sveta. Podžupan_ja, ki nadomešča županjo_a v primeru njene_gove odsotnosti ali zadržanosti, v okviru svoje funkcije brez pooblastila opravlja naloge iz pristojnosti županje_a, če gre za tekoče naloge županje_a, in tudi tiste, za katere je pooblaščen_a.
Občinski svet
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
BERI VEČ
Šteje lahko od 7 do 45 članic_ov, odvisno od velikosti občine. Kadar je članic_ov občinskega sveta 11 ali manj, se te_i volijo po večinskem volilnem sistemu, če pa je članic_ov občinskega sveta 12 ali več, se volijo po proporcionalnem volilnem sistemu. Člani_ce občinskega sveta so izvoljene_i na lokalnih volitvah za štiriletni mandat, svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.
Na narodnostno mešanih območjih imata italijanska in madžarska narodna skupnost v občinskem svetu najmanj po eno_ega predstavnico_ka. V dvajsetih občinah imajo po najmanj enega predstavnico_ka tudi Romi_nje. V občinske svete so lahko izvoljene_i tudi tujke_ci.
Naloge in pristojnosti občinskega sveta
Pristojnosti občinskega sveta določa Zakon o lokalni samoupravi v povezavi z drugimi predpisi. Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge občinske akte ter prostorske in druge načrte razvoja občine. Sprejema občinski proračun in zaključni račun, imenuje in razrešuje članice_e nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta ter predstavnice_ke ustanoviteljice_a v organih javnih zavodov in javnih podjetij, ki jih je ustanovila občina. Občinski svet nadzoruje delo županje_a, podžupanje_a in občinske uprave glede uresničevanja odločitev občinskega sveta, sprejema odločitve na podlagi predpisov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali statut občine.
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzira ravnanje s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
BERI VEČ
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme svoj poslovnik, ki mora biti javno objavljen.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet, svojo nalogo pa opravljajo nepoklicno. Člani_ce nadzornega odbora ne morejo biti člani_ce občinskega sveta, župan_ja, podžupan_ja, člani_ce svetov ožjih delov občine, tajnica_k občine, javne_i uslužbenke_ci občinske uprave in člani_ce poslovodstev organizacij, ki so uporabnice_ki proračunskih sredstev.