Mavrični glas

Mavrični glas je iniciativa Društva Parada ponosa, ki je nastala z namenom informiranja in podpiranja mladih mavričnih volivk_cev pri aktivnem angažmaju na trojnih volitvah v letu 2022.

V letu 2024 nas čakajo volitve v Evropski parlament, cilj našega društva pa ostaja enak – volivkam_cem približati volitve, njihovo pomembnost in njihov neposredni ter posredni vpliv na življenja (LGBTIQ+) posameznic_kov.

Volitve so izrednega pomena za naše pravice, zato naj bo Mavrični glas glas naše skupnosti! Spremljajte spletno stran in naša družbena omrežja za novice glede volitev, povabila na dogodke projekta Mavrična Evropa, informacije o vaših pravicah in še marsikaj!

Ne ostani tiho. Voli in spremeni.

VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT (6. 6. 2024)

Day(s)

Hour(s)

Minute(s)

Second(s)



Povabi kandidatke_e za predstavnice_ke v Evropskem parlamentu k podpisu zaobljube ILGA-Europe, za pravice LGBTIQ+ oseb

POVABI KANDIDATKE_E

Več o zaobljubi si lahko prebereš tukaj:
comeout.eu

Volitve v Evropski parlament potekajo vsakih pet let. Naslednje bodo med 6. in 9. junijem 2024. Na njih volimo evropske poslanke_ce, ki bodo v naslednjem mandatu zastopale_i državljane_ke Slovenije.

Evropske volitve so pomembne iz več razlogov:

Državljankam_om EU omogočajo, da izrazijo svojo voljo in izberejo predstavnice_ke Evropskega parlamenta. To krepi demokratični proces, saj ljudem omogoča posredno soodločanje o politikah in evropski zakonodaji, ki je pri državah članicah EU nad nacionalno zakonodajo. Prav tako prebivalkam_cem Evropske Unije omogoča, da oblikujejo prihodnost EU.
Izvoljene_i poslanke_ci odločajo o številnih vprašanjih, kot so na primer okolje, trgovina, varnost, pravice potrošnikov, zunanji odnosi in še mnogih drugih. Volitve nam omogočajo, da izberemo predstavnice_ke, ki bodo zagovarjale_i politike, ki jih tudi same_i podpiramo.
Evropski parlament sodeluje z drugima dvema glavnima EU institucijama – Evropsko komisijo in Svetom EU. Izvoljeni parlament zagotavlja uravnoteženost med institucijami, kar pripomore k preprečevanju prevelike koncentracije moči v rokah določenih skupin.
Evropski parlament sodeluje pri oblikovanju skupnih odgovorov na globalne izzive, kot so na primer podnebne spremembe, migracije, terorizem, gospodarska stabilnost …



NA SPLOŠNO O EVROPSKEM PARLAMENTU

Evropski parlament je organ Evropske Unije, ki zastopa državljane EU. Trenutno ga sestavlja 705 članic_ov, ki so bile_i neposredno izvoljene_i na zadnjih volitvah v Evropski parlament leta 2019. Število sedežev v parlamentu, ki jih ima posamezna država, je odvisno od velikosti njenega prebivalstva. Evropske_i poslanke_ci zastopajo državljane_ke svojih držav.

Je prostor za politične razprave in sprejemanje odločitev na evropski ravni. Poslanke_ci Evropskega parlamenta sprejemajo zakonodajo EU, zastopajo evropske državljane_ke in sprejemajo odločitve na področjih, kot so proračun, človekove pravice in trgovinske politike. Hkrati zagotavljajo, da druge institucije EU delujejo demokratično.

Mesečna srečanja Evropskega parlamenta (plenarna zasedanja) potekajo v Strasbourgu v Franciji. Načeloma se jih udeležujejo vse_i poslanke_ci. Dodatna zasedanja (zasedanja odborov in upravne seje) pa potekajo v Bruslju v Belgiji. Tudi priprave na plenarna zasedanja ponavadi potekajo v Bruslju.

Za sprejemanje EU zakonodaje je Evropski parlament na področjih politike, ki zahtevajo kvalificirano večino v Svetu, enako odgovoren kot Svet (to zajema približno 95% evropske zakonodaje). Delita si tudi odgovornost za sprejemanje proračuna EU. Evropski parlament mora s privolitvijo ratificirati vse mednarodne sporazume EU in vsako pogodbo o širitvi EU.

Evropski parlament je pomemben tudi zato, ker izvoli predsednico_ka Evropske komisije. Kadarkoli lahko glasuje o razrešitvi celotne Komisije, če sprejme predlog nezaupnice.

Uradna spletna stran Evropskega parlamenta: https://www.europarl.europa.eu/portal/sl

Fabric European Union EU and Rainbow flags, concept picture about human rights



INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE

Poleg Evropskega parlamenta imamo v Evropski Uniji še številne druge institucije odločanja.

EVROPSKA KOMISIJA

BERI VEČ

Evropska komisija je ključna institucija Evropske Unije. Samo ona lahko pripravi predloge za novo zakonodajo EU, ki jo nato Evropski parlament in Svet razpravljata in sprejemata. Poleg tega spremlja izvajanje zakonodaje EU, upravlja proračun EU, se pogaja o mednarodnih sporazumih ter spodbuja skupne politike in cilje. V primeru, da države članice ne izvajajo sprejetih uredb in direktiv, lahko zoper kršiteljice vloži tožbo na Sodišče Evropske Unije in jih tako prisili k ravnanju v skladu s sprejeto zakonodajo.

Pri izvajanju svojih pristojnosti je Komisija precej neodvisna. Ker zagovarja interese celotne Evropske Unije, ne sme slediti navodilom nobene od držav članic.

Evropsko komisijo sestavlja po en_a član_ica iz vsake države članice EU in predsednica_k Evropske komisije – to pomeni 27 komisark_jev in predsednica_k. Člani_ce so z dogovorom med državami članicami in po potrditvi v Evropskem parlamentu imenovane_i za pet letni mandat. Predsednico_ka izglasuje Evropski parlament.

Uradna spletna stran Evropske komisije: https://commission.europa.eu/index_sl

EVROPSKI SVET

Evropski svet je najvišji politični organ Evropske Unije. Določa cilje EU in kako jih doseči, sprejema odločitve o temah, o katerih se Svet Evropske Unije (Svet ministrov) ne more dogovoriti, usklajuje gospodarske in varnostne politike ter sprejema pomembne odločitve o strateških in daljnosežnih vprašanjih.

BERI VEČ

Sestavljajo ga voditelji_ce držav ali vlad članic EU ter predsednica_k Evropske komisije. Sestaja se štirikrat letno v Bruslju v Belgiji. Ima predsednico_ka, ki jo_ga izvoli Evropski svet s kvalificirano večino za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja.

Uradna spletna stran Evropskega sveta: https://www.consilium.europa.eu/sl/european-council/

SVET EVROPSKE UNIJE

Svet Evropske Unije, imenovan tudi Svet ministrov, sprejema zakone EU. To odgovornost si deli z Evropskim parlamentom. Tudi sprejemanje proračuna EU si delita. Poleg tega Svet podpisuje mednarodne sporazume, za katere pa se pogaja Evropska komisija.

BERI VEČ

Pri sprejemanju odločitev je v večini primerov potrebna kvalificirana večina, t. i. dvojna večina (odločitev mora podpreti 55% držav članic in te države morajo predstavljati vsaj 65% prebivalstva EU). Za pomembnejša vprašanja, npr. odavčitev, spremembe pogodb, uvedba nove skupne politike, pridružitev nove članice, pa mora biti odločitev znotraj Sveta soglasna.

Svet ministrov sestavljajo ministri nacionalnih vlad članic Evropske Unije. Svetu predseduje vsaka država članica za šest mesecev. Srečanj se udeleži po en minister iz posamezne države, odvisno od teme, ki se takrat obravnava.

Uradna spletna stran Sveta Evropske Unije: https://www.consilium.europa.eu/sl/council-eu/

SODIŠČE EVROPSKE UNIJE

Sodišče skrbi za spoštovanje pravnega reda Evropske Unije ter pravilno razlago in izvajanje pogodb. Sedež ima v Luksemburgu. Sestavljajo ga sodniki iz vseh držav članic EU in enajst generalnih pravobranilcev. Imenujejo jih vlade držav članic za obnovljiv šestletni mandat.

Uradna spletna stran Sodišča Evropske Unije: https://curia.europa.eu/jcms/jcms/j_6/sl/

EVROPSKA CENTRALNA BANKA

Evropska centralna banka je odgovorna za upravljanje denarne politike EU in evra. Glavni nalogi sta ohranjanje stabilnosti cen in nadziranje bank na področju evra. Svet Evropske centralne banke je sestavljen iz predsednice_ka ter direktoric_jev in guvernerk_jev nacionalnih bank držav evroobmočja. Sedež ima v Frankfurtu v Nemčiji.

Uradna spletna stran Evropske centralne banke: https://www.ecb.europa.eu/home/html/index.sl.html

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

Računsko sodišče preverja pravilnost vseh prihodkov in odhodkov Evropske Unije ter upravljanje proračuna EU. Sedež ima v Luksemburgu. Sestavlja ga po en_a član_ica iz vsake države EU, ki je imenovan_a po posvetovanju z Evropskim parlamentom in dogovorom med državami članicami. Mandati so šestletni.

Uradna spletna stran Evropskega računskega sodišča: https://www.eca.europa.eu/sl