fbpx

Prijava incidentov

Ste slišali, videli ali doživeli nekaj?
Prijavite!

PODPORNE INFORMACIJE

1. Načrtovanje paradnega dne

Nasveti o načrtovanju varnosti in strategijah za preventivno delovanje

 

PRED PARADO

  • SISTEM PRIJATELJEV: Kadarkoli je mogoče, se udeležite dogodka s prijateljem ali skupino. To ne le izboljša vaše izkušnje, temveč zagotavlja varnost v večjem številu. Ne pozabite na prvo pomoč, vsaj ena oseba v skupini naj jo ima.
  • Bodite POZORNI: Bodite pozorni na svojo okolico. Zavedajte se, kje ste in kdo je okoli vas. Zaupajte svojim instinktom—če se nekaj zdi sumljivo, je v redu, da se umaknete iz situacije.
  • NAČRTUJTE vnaprej: Seznanite se z razporedom dogodka, potjo , po kateri bo potekala parada, vključno z vhodi, izhodi in potjo sprevoda. Poznavanje svoje okolice vam lahko pomaga hitro se odzvati v primeru nujnosti.
  • Bodite HIDRIRANI: Pride dogodki so lahko dolgi in polni ljudi, zato čez dan pijte dovolj vode, da ostanete hidrirani, še posebej, če je zunaj vroče.
  • NAPOLNITE svoje naprave: Poskrbite, da bo vaš telefon pred odhodom v celoti napolnjen. Razmislite o tem, da prinesete prenosni polnilec, da bo vaš telefon napolnjen v primeru, če boste morali v sili poklicati nekoga.
  • SHRANITE številki za klic v sili na policijo (113) ter nujno medicinsko pomoč (112) na svoj mobilni telefon. 
  • DOLOČITE sestajališča: Če greste na Pride z skupino, določite sestajališča in čase skozi ves dan. Tako boste imeli načrt za ponovno srečanje, če se boste ločili.
  • SPOMNITE se, da ohranjate stalni stik z osebami, ki niso na pohodu, in jih obveščate o dogajanju.
  • VARUJTE svoje dragocenosti: Svoje stvari imejte vedno varno pri sebi. Razmislite o uporabi torbe čez ramo ali varnega žepa, da preprečite krajo. Izogibajte se nošenju večjih količin gotovine ali nepotrebnih dragocenosti.
  • UPOŠTEVAJTE svoje meje: Prilagodite se s pitjem alkohola in drugih substanc. Vročina v kombinaciji z alkoholom ali substancami je lahko usodna. Pomembno je, da poznate in upoštevate svoje meje, da ostanete varni.
  • ZAŠČITITE se pred soncem: Če je dogodek na prostem, se zaščitite pred soncem tako, da nosite zaščitno kremo, klobuk in sončna očala. Razmislite o tem, da prinesete dežnik ali najdete senčene predele, da se izognete opeklinam ali pregrevanju.
  • ZAUPAJTE svoji skupnosti: Pride je namenjen praznovanju in podpori drug drugi_emu. Ne oklevajte, da se obrnete na osebje dogodka, prostovoljke_ce ali druge udeleženke_ce, če potrebujete pomoč ali podporo.

MED PARADO

  • HODITE z določeno skupino: Udeležba s skupino lahko izkušnjo naredi še boljšo, poleg tega pa ste v skupini tudi varnejši.
  • OSTANITE v stiku z osebo ali osebami, s katerimi ste se dogovorili, da boste ostali v stiku: Medsebojno zaupanje in odgovornost sta najboljše zagotovilo prijeten paradni dan.
  • IZOGIBAJTE se sporom in konfrontacijam: ostanite_i mirne_i in ne odzivajte se na provokacije, ker si provokatorji točno to želijo. 
  • IZOGIBAJTE se izvajanju ali sodelovanju v kakršnih koli nasilnih dejanjih: Parada je namenjena mirnemu praznovanju različnosti in borbi za naše pravice – nasilna dejanja udeleženk_cev spodkopavajo naše napore.
  • DOKUMENTIRAJTE zlorabe, če vidite kakšne, iz varne razdalje. Medsebojna podpora v skupnosti je pomembna, zato če vidite koga v težavah mu_ji, po svojih zmožnostih, priskočite na pomoč in pri tem ostanite varni – napad/incident prijavite na policijo (pokličete 113) in ostanite na prizorišču kot priča; napad/incident lahko posnamete oz. fotografirate ter material predate policiji. Nudite prvo pomoč osebi ter kličite 112, če je potrebna zdravstvena oskrba. Kontaktirajte Varno točko Društva Parada ponosa ter prijavite dogodek.
  • BODITE POZORNI na dogajanje okoli sebe: to je najboljše zagotovilo, da boste lahko sprejemali najboljše odločitve za vas v danem trenutku.
  • ZAPRITE aplikacije, ki jih ne uporabljate, saj tudi v ozadju porabljajo baterijo.
  • OBVESTITE svoje spremljevalke_ce in kontaktne osebe, če imate kakršne koli težave ali če se kje ustavite.

PO PARADI

  • VRNITE se z drugimi na točko, od koder lahko varno začnete svojo pot domov: če se le da, pri odhodu iz zavarovanega območje ne bodite sami.
  • POVEJTE nekomu, ko pridete domov ali na varno.
  • HRANITE originalne fotografije ali videoposnetke kot pravne dokaze, če menite, da jih boste potrebovali.
  • DELITE, kar menite, da je varno in pozitivno deliti.
2. Nujni primeri

Klic v sili

Številke za klice v sili so enotna evropska številka za klice v sili 112 ali številka policije 113.

Klic v sili 113 – POLICIJA

113 je interventna telefonska številka policije, namenjena obveščanju o kršitvah javnega reda in miru, prometnih nesrečah, kaznivih dejanjih, torej takrat, ko ljudje nujno potrebujejo pomoč oziroma takojšnje ukrepanje policije. Policistke_i, ki sprejemajo klic na tej številki, imajo namreč možnost na kraj takoj napotiti ustrezno policijsko patruljo.

Na številko 113 pokličite, če:

  • ste žrtev ali očividka_ci kriminalnega dejanja,
  • mislite, da je moten vaš mir,
  • menite, da policija lahko na drug način poskrbi za vašo varnost (se počutite ogroženo_e in v nevarnosti, da bo v prihodnosti proti vam zagrešen zločin).

Da bi lahko policisti čim prej ukrepali, jim ob klicu na 113 povejte čim bolj natančne podatke, kot so:

  • kaj se je zgodilo (na primer: prometna nesreča, kaznivo dejanje, pretep),
  • kje se je zgodilo (kraj, vrsta ceste, npr. avtocesta, smer vožnje, bližina vidnejših objektov),
  • kdaj se je zgodilo (ali ste na dogodek naleteli ali ste udeleženka_ec dogodka),
  • ali je kdo poškodovan, število udeleženck_ev (vozil, oseb),
  • druge podatke, ki bi pripomogli k varnosti prijaviteljice_a in drugih občank_ov.

Vsako kaznivo dejanje lahko prijavite tudi na anonimni telefon policije 080 1200.

Klic v sili 112 – NUJNA MEDICINSKA POMOČ

Če potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev ali (tudi) policije.

Ko kličete na številko 112, povejte:

  • Kdo kliče.
  • Kaj se je zgodilo.
  • Kje se je zgodilo.
  • Kdaj se je zgodilo.
  • Koliko je ponesrečenk_cev.
  • Kakšne so poškodbe.
  • Kakšne so okoliščine na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave).
  • Kakšno pomoč potrebujete.

 

Klic v sili SMS

Besedilni klic v sili 112 je namenjen predvsem gluhim in naglušnim ljudem. Sprožite ga lahko z vseh mobilnih telefonov GSM.

Ko pošljete besedilni klic v sili SMS:

V sporočilno polje vpišite kaj se je zgodilo.

  • Pišite vrsto pomoči, ki jo potrebujete (medicinska pomoč, gasilci, policija).
  • Preverite vpisane podatke, jih po potrebi popravite in pošljite.

Poslani besedilni klic se izpiše na računalniku v najbližjem Centru za obveščanje. Ob prevzemu klica se operaterki_ju prikaže posredovano sporočilo in približna lokacija pošiljateljice_a.

Operater_ka pisno odgovori na vaš klic v sili. Njen_egov odgovor oziroma dodatna vprašanja se izpišejo na zaslonu vašega telefonskega aparata.

Na prejeto sporočilo lahko odgovorite, lahko pošljete dodatne informacije ali pa ga zaključite. Klic lahko zaključi tudi operativka_ec.

3. Prijava incidentov

Po določbah 146. člena Zakona o kazen skem postopku (ZKP) lahko vsakdo prijavi kaznivo dejanje oziroma poda ovadbo. Kazniva dejanja so določena in opredeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-1).

Ovadbo lahko podate kadar koli na kateri koli policijski postaji ali oddelku policije, kjer je delo ali dežurstvo praviloma organizirano in poteka 24 ur na dan. Ovadbo lahko podate kadar koli (24 ur na dan) tudi na številko 113 ali druge telefonske številke policijskih enot, ki so na razpolago v javno objavljenem telefonskem imeniku Telekoma Slovenije in na spletni strani policije. Policiji lahko podate ovadbo tudi v pisni in elektronski obliki.

POMEMBNO: Primarni točki za sprejem prijav incidentov na dan povorke Parade ponosa sta:

  • Policijska postaja Ljubljana Center, Trdinova 10, Ljubljana – ves čas
  • Mobilna enota Policije na Vegovi ulici v centru Ljubljane – 16.00 – 23.00

    VARNE TOČKE DRUŠTVA PARADA PONOSA:

    Prav tako bodo na paradni dan na voljo tudi VARNE OSEBE, ki vam bodo fizično pomagale podati prijavo na policijo. Našle_i jih boste na posebnih točkah, ki jih organiziramo letos:

    med 10.00 – 16.00 na Paradnem mestu – Park Zvezda
    med 17.00 – 19.00 na Metelkovi (tekom zbiranja za povorko in med shodom)
    med 19.00 – 23.00 na Kongresnem trgu (tekom programa)
    med 23.00 – 05.00 na Metelkovi (tekom Pride After-žura)

    Prepoznale_i jih boste po beli majici z napisom VARNA OSEBA, v vsakem primeru pa se lahko za pomoč oglasite tudi na info stojnici Društva Parada ponosa na Paradnem mestu, kjer bo ena od varnih oseb tudi prisotna. 

    Več o poteku prijave kaznivega dejanja na policiji si lahko preberete na spletni strani Policije.

    Policija vam omogoča anonimno prijavo tudi nekaterih drugih kršitev ali kaznivih dejanj (spolno nasilje, nasilje v družini, itd). Več o tem na povezavi: https://www.policija.si/index.php/component/content/article/291-anonimna-e-prijava/9207-anonimne-e-prijave

    4. Pravna pomoč

    V kolikor ste bili med parado tarča napada in potrebujete pravno pomoč, se lahko obrnete na:

    LEGEBITRA: Pravna svetovalnica LGBTIQ+ deluje od marca 2015 in je namenjena brezplačnemu pravemu svetovanju za LGBTIQ+ osebe, pare in njihove družine. Dosegljivi so na: pravna.svetovalnica@legebitra.si ali na telefonski številki +386 40 494 858

    Pravna mreža za varstvo demokracije je iniciativa, ki nudi pravno podporo posameznikom_cam ter organizacijam, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih. Dosegljivi so na: pomoc@pravna-mreza.si

    5. Poročanje o incidentih

    Če ste tekom Festivala Parada ponosa, na paradni dan, pred ali po festivalskem obdobju, doživele_i kakršen koli incident ali napad zaradi vaše spolne usmerjenosti, spolne identitete spolnega izraza ali pa zaradi tega, ker je nekdo predvideval, da spadate v LGBTIQ+ skupnost vas, poleg uradne prijave, pozivamo in prosimo, da prav tako oddate poročilo o incidentu. 

    Poročilo lahko podate anonimno; o incidentu lahko poročate tudi, če ste mu bili zgolj priča in niste bili sami tarča oz. na drug način soudeležene_i v incidentu. Poročilo služi popisu vseh najrazličnejših oblik nadlegovanja, šikaniranja, ustrahovanja, nasilja, ipd, ne glede na to ali so kazensko pregonljive, ali pa so samo izraz stanja duha v družbi in lokalnem okolju.

    V Društvu Parada ponosa bomo vaše prijave zbrale_i in jih analizirale_i, ter pripravile_i poročilo, ki ga bomo predale_i medijem in odgovornim institucijam.

    Obrazec za oddajo poročila je dostopen na tej povezavi: https://ljubljanapride.org/prijava-incidentov/

    Poleg obrazca za poročilo o incidentu Društva Parada ponosa so vam na voljo tudi druge možnosti poročanja, in sicer: 

    • Call it hate: V pomoč žrtvam nasilja razvita spletna stran, ki ponuja različne možnosti ukrepanja. V spletno stran vgrajen sistem vam bo – v primeru, da opazite nasilje ali pa ste sami žrtev zločina iz sovraštva, sovražnega govora ali diskriminacije – glede na izbrane okoliščine predlagal najbolj priporočljive naslednje korake.
      https://niprav.si/
    6. Skupnostne organizacije

    Podporo vam nudi tudi več drugih skupnostnih organizacij: 

     

    Društvo Parada ponosa

    Omogogočamo krizne namestitve (kratkoročne krizne namestitve za osebe, ki so se znašle v hudi stanovanjski stiski in potrebujejo prostor za spanje), svetovanje, podporne skupine ter pravno in administrativno pomoč v okviru programa SQVOT. Če si se znašla_el brez (varne) strehe nad glavo in potrebuješ nastanitev, nam piši na sqvot@ljubljanapride.org ali nas pokliči na +386 40 773 586.

    URL: https://ljubljanapride.org/
    FB: https://www.facebook.com/LjubljanaPride/
    Kontakt: info@ljubljanapride.org ali +386 40 773 586

     

    Društvo Legebitra 

    Pomoč nudijo v Pravni svetovalnica LGBTIQ+. Dejanja sovraštva in/ali diskriminacije lahko prijavite na spletni strani https://niprav.si/. Nudijo tudi spremstvo na policijo, če je potrebno prijaviti nasilje. Poleg tega imajo psihosocialni svetovalni center, kjer se lahko obravnava homofobno nasilje. Zaradi večje možnosti incidentov v času letošnjega Festivala Parade ponosa in še posebej na paradni dan, bodo na Legebitri za osebe v stiski namenili poseben termine, ko bosta na voljo njihovi svetovalki iz programa psihosocialne pomoči in sicer:

    V tednu od 10. – 14. 6.
    – ponedeljek, 10. 6., 14:00-16:00
    – četrtek, 13. 6., 14.00-16.00

    V tednu od 17. – 21. 6.
    – ponedeljek, 17. 6., 14:00-16:00
    – petek, 21. 6., 9.00-11.00

    Točen termin se določi po predhodni najavi na svetovalnica@legebitra.si

    URL: https://legebitra.si/
    FB: https://www.facebook.com/Legebitra
    Kontakt: info@legebitra.si 

     

    ŠKUC

    Skrbi za socializacijo, ozaveščanje, informiranje in kulturo seksualnih manjšin. Omogočajo skupnostne pogovore, druženje ter socializacijo. Spletna stran Roza-ALARM je namenjena prijavam, obveščanju in poročanju o nasilju, zlorabah in diskriminacijah, katerih žrtve so geji, lezbijke, biseksualci in transspolne osebe. Pomoč, svetovanje ali zagovorništvo s pomočjo spletne prijave, ki je lahko anonimna ali poimenska.

    URL: https://skuc.org/
    FB: https://www.facebook.com/skuc.association
    Kontakt: sekcijaskuc@mail.ljudmila.org or +386 1 432 73 06, +386 1 430 35 30

     

    Društvo DIH 

    Aktivnosti obsegajo pogovorne skupine, delavnice, družabne dogodke, strokovno svetovanje, tabore, svetovanje glede HIV/AIDS preventive, informiranje preko interneta, družabne in športne aktivnosti.

    URL: https://www.dih.si/
    FB: https://www.facebook.com/drustvodih
    Kontakt: info@dih.si or +386 41 562 375

     

    Zavod TransAkcija

    Transspolnim ter LGBIQ+ osebam in zaveznicam_kom ponujajo raznolik program storitev psiho-socialne podpore kot tudi razne dogodke, produkte, publikacije in projekte, katerih cilji so kritično dvigovanje osveščenosti, izobraževanje in gradnja ter krepitev skupnosti.

    URL: https://transakcija.si/
    FB: https://www.facebook.com/transakcija
    Kontakt: info@transakcija.si 

     

    Društvo Kvartir 

    Dejavnost se je začela z LGBT družabnimi večeri in se z leti razširila na več specializiranih projektov na področju skupnsti in umetnosti, nedavno tudi z LGBT spolnim zdravjem.

    URL: https://kvartir.org/
    FB: https://www.facebook.com/drustvokvartir
    Kontakt: info@kvartir.org 

     

    Zavod Moja mavrica

    Ponujajo in varujejo prostor za pogovor, za (samo)raziskovanje in ustvarjanje novih izkušenj. Za krepitev moči, povezanosti, občutka pripadnosti in vključenosti v skupnosti. 

    URL: https://mojamavrica.si/
    IG: www.instagram.com/mojamavrica
    Kontakt: info@mojamavrica.si

    7. Svetovanje in podpora duševnemu zdravju

    Če pri sebi, vaši_em svojki_cu, znanki_cu ali prijateljici_u opazite znake duševne stiske, poiščite pomoč. Čeprav včasih pomaga že, da težave delimo z osebami, ki jim zaupamo (kako lahko pomagam), pa to kdaj ne bo dovolj. Zato se, poleg skupnostnih organizacij, lahko obrnete tudi neposredno (predvsem če je vaša stiska zelo huda in drugi viri pomoči niso na voljo) na:

    • dežurno_ega zdravnico_ka,
    • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
    • reševalno službo (112) ali
    • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (+386 1 4750 670).

    Ali pokličite katerega od telefonov za pomoč v stiski, kjer boste ostali anonimni:

    • Klic v duševni stiski +386 1 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
    • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
    • SOS Telefon – 080 11 55  – dosegljiv 24/7. SOS Telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je zaupni 24/7 telefon, namenjen vsem, ki potrebujete pomoč, podporo, informacije o katerikoli vrsti in obliki nasilja, oblikah pomoči, vaših pravicah in dolžnostih institucij.
    • TOM telefon za otroke in mladostnice_ke 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

      Za krepitev duševnega zdravja in preprečevanje duševnih stisk ter celostno obravnavo duševnih težav, povezovanje obstoječih in vzpostavljanje novih služb in struktur za vzpostavitev dobrega podpornega okolja na vseh področjih varovanja duševnega zdravja v Sloveniji, je bil vzpostavljen Nacionalni program duševnega zdravja MIRA. Več informacij o tem, kako lahko pomagate sebi ali drugim najdete na njihovi spletni strani.

      Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.