8. junija redar lokala "Galerija" v ljubljanski Mestni galeriji, ki je sicer v lasti Mestne občine Ljubljana, prepove vstop gej pesnikoma Branetu Mozetiču in Jeanu Paulu Daoustu. Pri tem jima pojasni, da naj "se že navadimo, da lokal ni več za 'take'". Sledi protestno pitje mineralne vode v lokalu in čakanje na to, da bodo državni organi odreagirali na očitno diskriminacijo: tožilstvo z obtožnico, višji predstavniki pa z obsodbo dejanja. Obsodbe ne dočakamo, zato se začnejo priprave na "Obvoznico mimo nestrpnosti - pohod proti homofobiji" - zgodi se 6. julija 2001.

Tako se v Sloveniji prične tradicija Parade ponosa. Parada ponosa (po svetu znana kot Pride parade) je manifestacija gejev in lezbijk, ki se borijo za svoje pravice in enakost, tako po zakonu kot po družbenih načelih. Tako kot pri nas, se je tudi v tujini tradicija Parade razvila iz podobnih incidentov kot je bil dogodek v "Galeriji". Od preprostih protestov je Parada prerasla v pravi praznik in paradno korakanje po ulicah mest, ter zabave, ki so običajno začinjene z glasbenimi nastopi gejevskih div in znanih travestitov. V nekaterih državah se je Parada raztegnila v tako imenovani Pride Week (teden ponosa), torej teden, ko se odvijajo nenehne zabave in kulturne prireditve. Ponekod velja Pride Week celo za najboljšo zabavo v letu. V državah, kjer praznujejo Mardi Gras (pustni karneval, ime izhaja iz fran.), se je Pride Week zlil skupaj s tem karnevalom in nastala je neke vrste Parada ponosa v maskah.

 
 

 

 

 


  Na Paradi ponosa 2003 smo z živo mavrično verigo objeli parlament in poleg porok zahtevali še vse tisto, kar smo že lrto dni prej, pa se še ni izpolnilo:
1. Pravice istospolno usmerjenih so človekove pravice!
2. Sprejem zakonov, ki bodo odpravili neenakopravnost istospolno usmerjenih.
3. V šolske programe je potrebno uvesti vzgojo za strpnost in spoštovanje drugačnosti.
 
 

 

 

 


 

Kaj pomeni simbol mavrice in mavrična zastava na Paradi ponosa?

Osembarvna verzija zastave
Prvo mavrično zastavo je oblikoval umetnik iz San Francisca, Gilbert Baker, leta 1978. Pred tem je bil kot simbol ponosa najpogosteje uporabljen roza trikotnik. Po navdihu, ki ga je dobil v "Zastavi ras", je Gilbert oblikoval osembarvno zastavo. Zastavo je tudi sam pobarval in sešil.
Na oblikovanje so verjetno vplivale različne levičarske skupine tistega časa, ki so prav tako uporabljale razvnobarvne zastave. In katere barve so bile uporabljene na tej novi zastavi?
1. vroča roza (spolnost)
2. rdeča (življenje)
3. oranžna (zdravljenje)
4. rumena (sonce)
5. zelena (sožitje z naravo)
6. turkizna (umetnost)
7. indigo (harmonija)
8. vijolična (duša)

Sedembarvna verzija zastave
In kaj se je zgodilo z osmo barvo? Firma, ki je leta 1979 tiskala zastave za Parado v San Franciscu, ni imela na voljo blaga v vroče roza barvi. Baker je zato to barvo preprosto opustil.

Današnja šestbarvna verzija zastave
Kasneje je Baker toisto firmo prosil, da izdela še zastave z navpičnimi trakovi, ki bi visele s svetilk na ulici. Za to priložnost so ovrgli še turkizno barvo, tako, da je bi bilo enako število trakov na desni in levi strani svetilk. Iz praktičnih razlogov so tudi indigo barvo zamenjali s kraljevo modro.
Torej kako danes izgleda zastava?
1. rdeča (življenje)
2. oranžna (zdravljenje)
3. rumena (sonce)
4. zelena (sožitje z naravo)
5. kraljevo modra (harmonija)
6. vijolična (duša)