V začetku oktobra smo zaključile_i mladinsko izmenjavo na Finskem, na kateri je naša majhna skupina zastopala Društvo Parada ponosa!

Skupaj s 25 drugimi udeleženkami_ci smo raziskovale_i koncept upanja: kaj nam pomeni, kje ga najti, kako se medsebojno podpirati, kako najti tolažbo v naravi, kako se organizirati in protestirati ter kako podpreti in izboljšati naše skupnosti.

V tem tednu smo se pogovarjale_i o upanju, o sebi in o tem, kako je biti kvir v naših državah; učile_i smo se veslati s kanujem, plezati in streljati z lokom; igrale_i smo se, ustvarjale_i, pele_i in se smejale_i.

Udeleženke_ci so prišle_i iz petih držav (Estonije, Finske, Srbije, Slovaške in Slovenije), pri izvedbi izmenjave pa so nas podpirale naše čudovite partnerske organizacije: Höllä Yhteisö iz Finske, Eesti LGBT Ühing iz Estonije, Skupina »IZAĐI« iz Srbije, Saplinq iz Slovaške in seveda naš čudoviti gostitelj, Mladinski center Metsäkartano!

Vrnile_i smo se z veliko snovi za razmislek, novimi stiki s prijaznimi ljudmi iz drugih držav in spomini na finski gozd.

Nekaj naših misli o izmenjavi si lahko preberete spodaj!

SERE: 

“Teden, ki smo ga preživeli na Finskem, je bil zame posebna izkušnja, ki mi bo še dolgo ostala v spominu. V tem tednu sem imela priložnost doživeti marsikaj novega: naučiti se tradicionalnih plesov, se s čolnom popeljati po jezeru in se v tišini sprehajati po gozdu.

Najbolj mi bo v spominu ostalo učenje o tem, kako ponovno vzpostaviti stik z naravo, pa tudi odkrivanje korenin različnih kultur. Morda sem prav zato, ker so druge_i udeleženke_ci med mladinsko izmenjavo delile_i nekatere svoje kulturne tradicije, začela razmišljati o tradicijah iz svoje domovine in o tem, kako zelo bi rada ponovno odkrila naše legende in običaje.

Eden od dogodkov, ki je resnično poosebljal upanje, se je zgodil, ko sta se dve osebi, ki sem ju tam spoznala, odločili, da se bosta šli kopat v jezero. Sonce je zahajalo in barve so bile osupljive, voda pa je bila tako mrzla! Ena od njiju si je želela v vodo, vendar ni hotela iti sama in je že skoraj opustila to zamisel. Druga oseba je prepoznala, kako pomembno ji je to, in rekla: »Če boš to storila, bom šel s tabo.« Tako sta šli v vodo skupaj.

Bili sta druga drugi v oporo in skupaj naredili nekaj malce nepremišljenega, a posebnega. Zame je bil ta trenutek resnično poln upanja. Pomenil je spoznanje, da bo ob tebi nekdo, ki bo šel s tabo v mrzlo jezero, ker ti to resnično veliko pomeni, ne glede na to, kaj si mislijo drugi.

Komaj čakam, da se vrnem tja, in za vedno bom hvaležna, da sem imela priložnost doživeti to izkušnjo.”

MAŠA: 

“Moja izkušnja na mladinski izmenjavi v Metsäkartanu je bila zabavna in mirna. Bivale_i smo v gozdni vili ob jezeru. Narava je bila tako tiha in neokrnjena, da sem imela občutek, da lahko popolnoma sprostim telo in um.

Ljudje iz različnih držav smo si izmenjevali izkušnje ter spoznavali različne jezike in kulture. Spoznala sem, da lahko umetnost in ples ljudi povežeta bolje kot katera koli beseda ali dogovor.

Najbolj sta mi bila všeč vožnja s kanujem in plezanje, saj nimam pogosto priložnosti za športne dejavnosti v skupini odprtih kvir oseb. Prijateljstva, ki sem jih tam sklenila, bom za vedno cenila.

Upanje mi je vlilo predvsem to, da sem se skozi igre, ples in ustvarjanje kolaža povezala s čudovitimi osebami. Vrnila sem se polna optimizma in navdiha. Metsäkartano priporočam vsem, ki se želijo počutiti kot doma v kraju, kjer so sončni zahodi najlepši, kar sem jih kdaj videla.”

Aktivnost je financirala Evropska unija.