Vključujoče prostovoljstvo

“Prostovoljstvo kot orodje za vključujočo družbo” si prizadeva za gradnjo medkulturnega razumevanja in solidarnosti preko dejavnosti, ki vključujejo lokalne skupnosti v prakse vključujočega prostovoljstva. Projekt bo vzpostavil povezavo s politično agendo Evrope, kot je nova strategija za vključevanje in raznolikost ter proces oblikovanja politike, s pozicioniranjem prostovoljstva marginaliziranih skupin (zlasti LGBTIQ+ oseb, rasificiranih oseb in narodnih/etničnih manjšin) kot ključnega orodja za spodbujanje solidarnosti med državljani Unije in širše.

Preseganje kulture poniževanja – projekt ACF (2021-2023)

Namen projekta je odpravljanje družbenih in sistemskih ovir pri naslavljanju vrstniškega nasilja na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza v šolah.

CILJI

• Omogočiti dostop do izvajanja aktivnosti LGBTIQ+ organizacijam v šolskem okolju s poudarkom na naslavljanju vrstniškega nasilja.
• Naslavljanje vrstniškega nasilja na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete v šolskem okolju
• Opolnomočenje LGBTIQ+ organizacij in šol za spopadanje s pritiski pri izvajanju aktivnosti z LGBTIQ+ vsebinami v šolskem okolju.

KLJUČNE AKTIVNOSTI

• izobraževalne delavnice in razstave za mlade, pedagoške delavk_ce in starše (na Gimnaziji Ptuj)
• usposabljanja mladih LGBTIQ+ oseb in trenerk_jev bazena društva (na področju pripovedovalstva, naslavljanja vrstniškega nasilja, izvajanja izobraževalnih aktivnosti, zagovorništva in javnega nastopanja ter oblikovanja priporočil)
• študijska obiska na Norveškem in v Sloveniji
• vzpostavitev mreže šol v Sloveniji, ki bi/že izvajajo LGBTIQ+ vsebine
• analiza stanja in potreb šol v Sloveniji na področju naslavljanja vrstniškega nasilja v šolskem okolju
• predstavitev skupnih potreb in priporočil šol in LGBTIQ+ organizacij Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

ZA KOGA?

• mlade LGBTIQ+ osebe z intersekcijskimi identitetami, ki doživljajo vrstniško nasilje
  (-> bodo opolnomočene za deljenje svojih izkušenj v obliki pripovedništva, izvajanje projektnih aktivnosti na terenu, zagovorništvo svojih potreb)
• mlade (učenke_ci, dijaki_nje), pedagoške delavke_ce in starši (na Gimnaziji Ptuj)
  (-> bodo bolj osveščeni in opremljeni z metodami za naslavljanje vrstniškega nasilja);
• šole in LGBTIQ+ organizacije v Sloveniji
  (-> bodo preko pregleda potreb, analize stanja in smernicami delovanja na strateški ravni začeli naslavljati problem spopadanja z upori zoper njihovo delovanje na področju LGBTIQ+ vsebin);

V projektu sodelujejo 3 organizacije: Društvo Parada ponosa kot prijavitelj ter LGBT organizacija Kvir mladina z Norveške in Gimnazija Ptuj iz Slovenije kot partnerja.

Projekt je financiran s strani Finančnega mehanizma EGP in Norveške 2014-2021, programa Active Citizens Fund v Sloveniji.

Pripovedništvo LGBTIQ+ mladih (2019-2020)

Projekt je izvedla skupina LGBTIQ+ mladih v okviru solidarnostnega projekta Evropske solidarnostne enote. Z izvedbo projekta pripovedovalstva se je skupina mladih želela usposobiti v metodologiji pripovedovalstva in se naučiti strategij za ustvarjanje varnejšega prostora. Na drugi strani pa so se mlade LGBTIQ+ osebe, ki imajo izkušnjo vrstniškega nasilja, želele_i opolnomočiti za soočanje s travmatičnimi izkušnjami ter za uporabo lastnih izkušenj v pripovedovalstvu. Projekt je uporabljal metodo pripovedovalstva za osveščanje širše populacije, predvsem mladih, o problematiki vrstniškega nasilja na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Pod vodstvom izkušenih mentoric s področij pripovedovalstva, psihosocialne podpore in problematike vrstniškega nasilja sta bili za skupino mladih izvedeni dve usposabljanji: eno za uporabo metodologije pripovedovalstva in drugo za ustvarjanje varnejšega prostora in podporo mladim.

Projektna skupina je po zaključenem usposabljanju avgusta 2019 v Rakovem Škocjanu izvedla štiridnevni trening z delavnicami o pripovedovalstvu za mlade LGBTIQ+ osebe z izkušnjo vrstniškega nasilja. Na delavnicah so se mlade_i spoznale_i s pripovedovalstvom, vključno z alternativnimi oblikami pripovedovalstva, in ga uporabile_i kot orodje za izražanje lastnih izkušenj z vrstniškim nasiljem na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete ter drugih izkušenj kot LGBTIQ+ osebe.

Rezultat projekta je bil nastanek skupine mladih LGBTIQ+ oseb, ki so se usposobile za deljenje svojih izkušenj z vrstniškim nasiljem z mladimi osebami v šolah in mladinskih centrih po Sloveniji. Poleg tega so v okviru projekta nastali tudi videoposnetki pripovedi, ki služijo kot izobraževalno gradivo in za namen osveščanja o tematiki.

Preseganje kulture poniževanja (2018-2019)

Projekt Preseganje kulture poniževanja, ki je trajal med leti 2018 in 2019, je imel dve razsežnosti. Prva je bila sklop delavnic s področja ilustracije, stripa, poezije in multimedijske umetnosti, ki so mlade opolnomočile za umetniško izražanje svoje izkušnje. Na podlagi delavnic je nato nastala razstava, ki vključuje raznovrstna umetniška dela mladih LGBTIQ+ oseb z izkušnjo vrstniškega nasilja in nasilja na spletu na podlagi svoje spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Temeljni cilj projekta je bil ozaveščanje širše javnosti o tej pereči problematiki in o negativnih posledicah in problemih, ki jih ta povzroča. 

Prva faza projekta je bila posvečena sklopu umetniško usmerjenih delavnic, katerih namen je bil skupini mladih LGBTIQ+ oseb umetnost predstaviti kot orodje za izražanje in premagovanje lastne izkušnje vrstniškega nasilja. Umetnost je univerzalno sredstvo komunikacije, ki ga doživljamo čustveno in intimno, kar pripomore k lažjemu razumevanju in sočustvovanju s predstavljeno problematiko. S tem spodbuja družbene spremembe v širši javnosti in daje moč izražanja osebam, ki so izpostavljene različnim oblikam diskriminacije in ustrahovanja. Umetnost ima tako več koristi, saj nudi priložnost vpliva na širšo javnost in promoviranja močnega proti-nasilnega sporočila, obenem pa lahko sam proces ustvarjanja predstavlja veliko uteho in pomoč za žrtve nasilja. 

Delavnice so bile razdeljene na štiri umetniška področja, in sicer na področje ilustracije, stripov, poezije in multimedijske umetnosti, vodile_i pa so jih umetnice_ki iz različnih LGBTIQ+ organizacij. Pod strokovnim mentorstvom umetnic_kov in s pedagoško podporo trenerk Društva Parada ponosa so mlade osebe pridobivale specifične veščine na področju umetnosti, ki so si ga izbrale. Cilj delavnic je bil tudi ustvarjanje varnega prostora, kjer se mlade LGBTIQ+ osebe z izkušnjo vrstniškega nasilja počutijo vključene, upoštevane in kjer lahko izražajo in delijo svojo zgodbo. 

Umetniška dela, ki so nastala v prvi fazi projekta, so bila nato vključena v razstavo, ki je doživela otvoritev junija 2019 v sklopu Festivala Parada ponosa v prostorih Mestne hiše v Ljubljani.
Razstava “Preseganje kulture poniževanja” in delavnice so na voljo za predstavitev v šolah in mladinskih centrih po Sloveniji z namenom ozaveščanja o obstoju vrstniškega nasilja nad LGBTIQ+ osebami v šolskem in širšem okolju. S tem želimo tudi opozoriti na dejstvo, da so mlade LGBTIQ+ osebe prav tako del skupnosti in da tako kot vse_i ostale_i potrebujejo zaščito in varen prostor, kjer lahko delujejo, živijo in obstajajo.

Kultura poniževanja (2017)

Projekt »Kultura poniževanja” je bil sestavljen iz dveh temeljnih stebrov: spletne kampanje in razstave, ki so jo spremljale interaktivne delavnice. Temeljni cilj projekta je bil povečati prepoznavnost in ozaveščenost o vzrokih in posledicah vrstniškega nasilja -bullyinga in nasilja na spletu – cyberbullyinga, ki ga doživljajo mladi zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

​Prvi del projekta (“offline” del) je potekal v srednjih šolah in mladinskih centrih. Sestavljen je bil iz dveh dejavnosti – razstave grafičnih umetnosti (poster art) in interaktivne delavnice.

Umetniška dela, ki so bila razstavljena, so delo mladih artivisk_tov, ki so uporabile_i plakate kot orodje za prenos in prikaz lastne izkušnje nasilja in diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti širšemu občinstvu. Umetnost je univerzalno sredstvo komunikacije, ki jo doživljamo čustveno, intimno in je odlično orodje, ki spodbuja družbene spremembe v širši javnosti in daje moč izražanja osebam, ki so izpostavljene različnim oblikam diskriminacije in ustrahovanja. Vsako odprtje razstave je spremljala osebna izpoved osebe, ki je bila soočena z vrstniškim nasiljem na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Interaktivne delavnice pa so bile namenjene vsem mladim, tistim ki so žrtve nasilja kot tudi tistim, ki so le temu priče in lahko odigrajo zelo pomembno vlogo pri preprečevanju nasilja. Seveda so delavnice stremele k večji osveščenosti vseh mladih o negativnih posledicah vrstniškega nasilja ter s tem vplivale odvračilno tudi na tiste mlade, ki se sami poslužujejo taktik ustrahovanja, zaničevanja in nasilja nad vrstnicami_ki.

Z osredotočanjem ne le na žrtve ustrahovanja in nasilneže, ampak tudi na priče, je projekt izpostavil nasilje in diskriminatorne prakse kot problem, ki presega le odnos žrtev-nasilnež, ampak je zakoreninjen v širšem družbenem kontekstu.

Druga razsežnost projekta – spletna kampanja – je uporabljala zelo podobno vsebino kot razstave in delavnice, a je bil doseg mladih veliko večji saj so se kot orodje širjenja informacij uporabljala družabna omrežja. Bistvo spletne kampanje je bil dvig ozaveščenosti o posledicah in problemih, ki jih povzroča ustrahovanje na eni strani in ustvarjanje varnega virtualnega prostora za izmenjavo in deljenje osebnih zgodb in izkušenj diskriminacije, nadlegovanja, spletnega ustrahovanja in premagovanja le teh z osebnim opolnomočenjem za žrtve na drugi strani.

V okviru projekta je Društvo Parada ponoa sodelovalo z dvema svetovnima kampanjama, #itgetsbetter kampanjo iz ZDA in “No soy tu chiste” kampanjo Daniela Arzole iz Venezuele/Čila. Dela Daniela Arzole so tudi del razstave “Kultura poniževanja”.

Osnova razstave je temeljila na delih Antonija Karadzoskega (Makedonija), ki je v Arzolovem delu našel navdih in ustvaril svojo serijo plakatov. Karadzoski nas popeljal skozi razstavo preko svoje osebne izkušnje, o kateri si več lahko preberete tukaj.

Outside In (2017-2019)

Projekt Outside In predstavlja strateško partnerstvo v okviru programa Erasmus+. Vključeval je trenerke in mladinske delavke_ce iz Slovenije, Portugalske, Finske, Škotske in Irske (23 jih je dokončalo projekt). Začel se je junija 2017, zaključil pa maja 2019. Zajema več delov, vključno s treningom za trenerke_je o transformaciji sovraštva v mladinskem delu, pripravo priročnika, ustanovitvijo mednarodnega strokovnega bazena trenerk_jev in spletne platforme (www.transforminghate.eu). Kar je edinstveno pri tem projektu, je, da vse_i sodelujoče_i udeleženke_ci in trenerke prihajajo iz različnih manjšinskih in marginaliziranih skupin ter imajo osebne izkušnje z rasizmom, seksizmom, homofobijo, bifobijo in transfobijo, versko diskriminacijo, razredno diskriminacijo in diskriminacijo na podlagi različnih zmožnosti. Zaradi osebnih izkušenj s sovraštvom so edinstveno usposobljene_i za razvoj in izvajanje treningov ter pripravo gradiv za naslavljanje sovražnega govora in/ali vedenja ter za njuno transformacijo. Vsaka od nacionalnih ekip se je osredotočila na določeno obliko diskriminacije in razvila svoje znanje o temi, ki je vključeno v priročniku.

Irska: Diskriminacija na podlagi spola

Slovenija: LGBTIQ+ diskriminacija

Portugalska: Intersekcijska diskriminacija

Finska: Rasizem

Škotska: Verska diskriminacija

Tudi mi smo del skupnosti (2018)

„Tudi mi smo del skupnosti“ je projekt namenjen vsem tistim, ki se srečujejo z večplastno diskriminacijo ter za organizacije, katerih uporabnice_ki so.

Gre za podporno skupino za vse tiste, ki se vsak dan srečujejo z zatiranjem in diskriminacijo zaradi različnih identitet ter za ustvarjanje varnih/varnejših prostorov. Podporna skupina naj bi bila varen(varnejši) prostor za razpravo o LGBTIQ+ temah in odnosih med LGBTIQ+ in drugimi marginaliziranimi in zatrtimi identitetami.