Okrogla miza: Geji in lezbijke – iz varne zasebnosti v zobe politike * četrtek 12. 6. // Pride Week, Koper
Na evropskih volitvah leta 2014 smo volivci in volivke na kandidatnih listah prvič lahko izbirali tudi med javno deklariranimi LGBT osebami, ki pa so bile postavljene na takorekoč neizvoljiva mesta. Zastavlja se vprašanje, kakšen pomen pripisati njihovemu nastopu v kontekstu LGBT gibanja, kakšne učinke je imel njihov nastop na politično odpravljanje diskriminatornih sistemskih rešitev in kakšen učinek na sprejemanje neheteroseksualnih življenjskih praks v vsakdanjem življenju? Kakšna je razlika v političnih karierah in položajih kandidatov, ki v politično tekmo vstopijo iz aktivističnih voda in kandidatov, ki gradijo politično kariero znotraj stranke? Je za oboje enako primerno, da se kot svoje nosilne teme oprimejo LGBT vprašanja. Kakšne druge koncesije/pravice/zaveze lahko izborijo LGBT kandidati za skupnost, četudi niso izvoljeni v organ, v katerega kandidirajo? Zakaj se LGBT gibanje niti na lokalni niti na državni in niti na evropski ravni ne vzpostavi kot samostojna politična sila z jasnimi političnimi usmeritvami na področju človekovih pravic? Je vzpostavitev enotne fronte glede na politično heterogenost pripadnikov LGBT skupnosti sploh smiselno in mogoče?
Gostje pogovora, ki ga bo vodil Marko Gavriloski (socialni antropolog in asistent na UP PEF), bodo:
– dr. Tatjana Greif, aktivistka za človekove pravice LGBT, arheologinja in kandidatka za evropsko poslanko na listi »Konkretno« Jelka Kacina,
– dr. Barbara Rajgelj, aktivistka za človekove pravice LGBT, docentka na FDV UL,
– mag. Mojca Kleva Kekuš, evropska poslanka in članica LGBT Intergroup,
– dr. Tanja Rener, profesorica sociologinje na FDV UL,
– Jure Mesarič, politolog, strokovnjak za komuniciranje z javnostmi in vodja volilnega štaba Zares za evropske volitve.
