Ja, sem buzi!

Jan Simončič: JA, SEM BUZI!

04-Jan»A si buzi?!« S tem vprašanjem me je oče leta in leta držal v šahu. Čisto preprosto vprašanje, a me je naravnost paraliziralo. »Ali ve? Kako ve? Kaj ve?« sem se spraševal, ko sem se navzen poskušal pokazati, kot da se me stvar sploh ne tiče. Nikoli nisem imel fanta, in če povem odkrito – nikoli jih nisem gledal. Fantov namreč. A ta »nikoli« ima izjemo, zato ker sem zelo rad gledal fante na računalniškem ekranu. To je bil nekakšen fetiš – azil, v katerega sem se zatekal pred krutim svetom.

Prvi pornič sem si ogledal tam nekje proti koncu osnovne šole. Takoj so me zagrabili – shemale, moški. Potem je prišla morala, nadjazovski ugriz in treba se je bilo znebiti te »bolezni«. Poskusil sem zatreti svojo homoseksualnost, in to na način, da sem se silil v gledanje heteropornografije (ki je mimogrede veliko slabša od homopornografije, kjer lahko najdeš fante, ki se dejansko ljubijo in so zaljubljeni drug v drugega). Za nekaj časa mi je uspelo, ali bolje rečeno – uspelo mi je zgolj na videz. Hodil sem z dekleti. Ni mi žal za romantična doživetja, za poljube. Bilo mi je lepo.

Žal pa mi je za to, da sem te punce »varal« s pornografijo. Žal mi je, da potem v postelji »ni šlo«. Žal mi je, da so vedele, da nekaj ni v redu, ampak niso vedele, da sem jaz pač bolj za fante. Žal mi je za vsa zaklozetirana leta in posledično za osamljenost, v kateri sem odraščal.

Doma sem se razkril na neroden način, prek sms-a. Starši so bili šokirani, a so me razmeroma hitro sprejeli. Celo stara teta mi je povedala, da me imajo radi, pa če sem gej ali karkoli drugega. To sploh ni važno. Nek fant se je menda očetu razkril in oče mu je napisal pismo, v katerem je sinu pojasnil, da potrebuje še nekaj časa, da povsem dojame in sprejme novico. Na to mu je sin odgovoril: »Oči, ti si večji peder od mene!« Ker je takšen humor najboljši način spopadanja s stigmo, lahko rečem, da moj oči ni (več) peder. Celo takšen ni peder, da je lani prišel pogledat na parado ponosa. Ponosen sem nanj.

V času, odkar sem razkrit, nisem imel niti ene neprijetne izkušnje. Tako rekoč vsem domačin in vsem prijateljem je ok. Na lastni koži sem izkusil, kako pomembno je razkritje in kako pomembno je, da se v določenih situacijah deklariraš za homoseksualca. Ko si enkrat samega sebe sprejel, s tem omogočiš tudi to, da se oblastni učinki začnejo razgrajevati. Da stigma popusti. V tem smislu razumem slogan letošnje parade. Sem buzi – ja in?

Category: Razmisleki · Tags:

Comments

One Response to “Ja, sem buzi!”
  1. polž says:

    Lepo, sem vesel za tvoj pogum in prehojeno pot. Ni bilo lahko 🙂

Leave A Comment

Vpišite se na Ljubljana Pride mailing listo: