Kratke opazke o paradi ponosa

Martin Gramc, Kratke opazke o paradi ponosa

05-Martin„Pa kaj morajo ti ritopiki in ritodajalci vsako leto paradirati po Ljubljani? Saj nimam nič proti, ampak naj to počnejo za zaprtimi vrati,“ je ena najpogostejših opazk o paradi ponosa na Slovenskem. Zelo radi se ponašamo, kako odprti in sprejemajoči smo, ampak ko je treba to odprtost pokazati v praksi, se hitro zatečemo k logiki štirih sten in brž odvrnemo: „Ja, vse pa res ni za v javnost!“
Kaj je primerno za javnost, je stvar splošnega družbenega konsenza, ki ni določen kar tako v tri dni, ampak ga oblikujejo družbene norme in pomembni nosilci.

Paradiranje gejev, lezbijk, biseksualcev, transoseb, queerovcev in interseksualnih posameznikov in posameznic enkrat na leto, tako vsem na očem, in to brez sramu, ni namenjeno samemu sebi. Preden kdor koli pripomni, da je to politični dogodek, naj povem, da je to v resnici dan, ko želimo po tej zemlji hoditi kot ljudje, ki ne glede na to, s kom spimo, to tudi brez zadržkov izrazimo.
Dan, ko se skupinsko outiramo. Dan, ko lahko objamemo svojega fanta, punco, z nekom nesramno flirtamo ali poljubimo simpatijo. Dan, ko počnemo tisto, kar bi morali brez zadržkov početi preostalih 364 dni v letu, kjer koli in kadar koli.

Če lahko strejti in strejtke, zakaj ne bi še mi?

Category: Razmisleki · Tags:

Leave A Comment

Vpišite se na Ljubljana Pride mailing listo: