Poulični aktivizem in »street art«

V ponedeljek, 9. junija je potekala delavnica Poulični aktivizem in »street art« v klubu Tiffany na Metelkovi. Zaradi peklenske vročine smo poulični aktivizem in »street art« izvajali v zaprtih, hladnih prostorih kluba. Seveda vročina ni bila edini razlog, saj delavnica poteka v dveh delih. Prvi del je za nami, kjer smo v dveh različnih sklopih predavanj in diskusij videli tudi veliko primerov praks.

Po uvodni predstavitvi Tadeje, ki je kot trenerka vodila delavnico, smo se udeleženci med seboj spoznali. Da pa nam je beseda lažje stekla, nam je Tadeja predstavila prvi izziv: poiskati smo morali 8 skupnih stvari ali področij vseh udeležencev delavnice. Pri tem smo se dodobra sprostili in tudi nasmejali.

Preden smo pričeli s prvim sklopom predavanj smo udeleženci dobili vprašanje »kaj je poulični aktivizem in street art?«, na katerega smo morali odgovoriti s svojim mnenjem. Ker smo bili v večini brez aktivističnih izkušenj so bili naši pogledi usmerjeni predvsem v bolj znane oblike aktivizma, kot so grafitiranje, protestništvo, izvedba raznih inštalacij in drugih intervencij v javnem prostoru.

Poulični aktivizem sta nam predstavila Maja in Bor, ki sta razložila nekaterih osnovnih stvari: katere pogoje za delovanje potrebujem kot aktivist, katere metode obstajajo in kako jih prilagajati, kakšen je proces dela, … Poudarila sta, da: »do željene spremembe v družbi ni mogoče  priti v tišini ali na skrivaj.« Vendar je pomembno, da imamo za maksimalen učinek aktivistične akcije potrebno voljo in motivacijo ter seveda veliko razmišljati, razpravljati, raziskovati o temi in se na koncu aktivirati.

Da smo lažje razumeli principe dela in delovanja sta nam predstavila projekt, ki je bil eden bolj obširnih in dolgo trajajočih – o izbrisanih. Skozi osebno zgodbo Maje, ki je pobudnica in soavtorica projekta, smo spoznavali notranje borbe aktivistov, kako razmišljajo, katera znanja potrebujejo, kako  se povezovati z drugimi, ki se ukvarjajo z isto tematiko. Aktivisti po večini delujejo v sivih conah zakona, zato je še kako pomembno razmišljati par korakov v naprej, kje lahko nastanejo problemi.

Na polovici delavnice smo si udeleženci privoščili malo odmora, pred naslednjim sklopom predavanj pa nas je čakal energiser, da smo se malo prebudili in »zaktivirali«.

Drugi del je bil posvečen »street artu« in grafitiranju. Iz društva Appareo sta prišli Nina in Monika, ki sta na samem začetku, tudi z vprašanji nam, predstavili teorijo grafitov. Na izzvana vprašanja smo odgovarjali po zmožnosti svojega znanja, ki pa je bilo daleč zadaj za strokovno teorijo. Skozi prezentacijo smo videli primere različnih skupin grafitov, kakšne karakteristike imajo ter nekaj smešnih primerov iz sveta grafitiranja.

Nina nam je predstavila projekt Dekontraminacija, ki ga izvaja društvo v povezavi s kampanijo No Hate Speech. Projekt je uperjen k zaznavanju beleženju grafitov s sovražno, negativno nasičeno vsebino. Ideja projekta je, da se na skupnem zemljevidu označuje te grafite in se jim sledi po celotnem javnem prostoru. Več o projektu si poiščite na internetu J

Na koncu je sledila še brainstorming in evalvacija. Iskali smo ideje za izvajanje do PRIDE-a, za tem pa nas je Tadeja v krogu pozvala, naj izrazimo kritiko in mnenja na izvajanje delavnice. Mislim, da ni bilo nikogar med nami, ki mu na koncu ne bi bilo vse skupaj PREMALO, ker je bilo tako super.

Luka Polutnik