Boj proti sovražnemu govoru

Ponedeljkove delavnice je vzporedno s “Pouličnim aktivizmom in street art-om” zaznamovala delavnica Boj proti sovražnemu govoru. Delavnico je vodila Vesna Štefanec, trenerka neformalnega izobraževanja. Vesna deluje v Društvu za odpravljanje socialne neenakosti Appareo, ki se v zadnejm času veliko ukvarja s sovražnim govorom v teoriji in praksi, predvsem v urbanem prostoru – pri grafitih in nalepkah.

Prvi del delavnice se je skozi interaktivne metode osredotočal na teorijo. Namenjen je bil osebnemu razumevanju pojma sovražni govor. V nadaljevanju se je odprl dialog o tem kako udeleženci dojemamo sovražni govor, delili smo osebne izkušnje in situacije, v katerih smo se z njim tudi soočili. Razkorak med tem kar se dojema kot sovražni govor in kaj več ne, je velik. Posebno problematična je t.i. siva cona, ki deluje ko vmesni člen med kaznivim sovražnim govorom in nekaznivim. Tudi sama zakonodaja je preveč rigidna, da bi bilo moč vsa javna spodbujanja sovraštva zatreti.

Iskali smo najpogostejše prostore v katerih se srečujemo s sovražnim govorom in izmenjali mnenja o tem, kje postaviti mejo. Zanimivo mnenje, ki lahko služi kot dober argument, je predstavil član mariborskega Društva Lingsium. Sovražni govor lahko, po njegovem mnenju, namreč primerjamo z virusom, ki ga širimo tudi z najmanjšim kihanjem po drugih in takrat ne smemo izpostavljati občutljivosti drugih, na njihov račun.

Pridružila se nam je tudi Sara Karba, članica nacionalnega odbora kampanje Ne sovraži (ang. No Hate Speech Movement), ki je predstavila aktivnosti kampanje v Evropi in Sloveniji. Sovražnega govora so v Sloveniji največ deležni imigranti iz bivših jugoslovanskih držav, Romi in LGBT skupnost. Žal se kampanji niso pridružile države, ki trenutno gostijo največ sovražnega govora, to so Nemčija, Francija, Velika Britanija in Švica. Več o gibanju si lahko preberete na http://www.nohatespeechmovement.org/, slovenska različica pa je zaenkrat dostopna kar na Faceboku na naslovu https://sl-si.facebook.com/Nesovrazi, kjer se lahko tudi osebno aktivirate. Spletna stran ponuja tudi veliko informacij, ki nam pomagajo definirati in prepoznati sovražni govor.

V drugem delu delavnice smo se osredotočali bolj na sama orodja in strategije odzivov na sovražni govor. Skozi različne naloge smo udeleženci iskali bodisi agrumente za agresivne ali asertivne reakcije, bodisi iskali primerne odzive na konkretne situacije s katerimi se soočamo na vsakodnevni ravni.

V primeru neposrednih osebnih žaljitev v javnem prostoru se poskušajmo odzvati neobremenjeno in veselo, v takem tonu je primeren tudi odziv letošnje Parade ponosa; “Ja, in?” ker v večini primerov odgovor sploh ni pričakovan. Trenerka Vesna Štefanec je poudarila tudi, da je strah pred fizičnim nasiljem velikokrat odveč in da tišina ni vedno primeren odgovor. Osebe, ki ga izvajajo, pa velikokrat sploh nimajo pravih informacij.

V primeru spletnih incidentov sovražnega govora, lahko opažanja vedno prijavimo administratorju spletne strani ali Spletnemu očesu (http://safe.si/spletno-oko), ker pa nam je oseben kontakt nedostopen si vedno prizadevamo za odgovore v obliki izobraževanja, ki osebe ne naslavlja neposredno, ampak deluje kot povezava na določene članke ali fotografije.

“Delavnica na temo soočanja s sovražnim govorom mi je bila v splošnem všeč. Bilo je tudi izpovedanih kar nekaj primerov osebnih izkušenj, ki so delavnici vnesli živost, predstavljivost in dinamiko. Morda je bila za odtenek preveč strukturirana, lahko bi bilo tudi več dela na konkretnih rešitvah in tool buildinga in manj ex-katedra stila. V splošnem pa jo ocenjujem kot uspešno.” član Lingsiuma, udeleženec delavnice.

Sara Vončina Žniderčič