Pogovor: PRIDE-MO ZNOVA – Perspektive parade ponosa skozi čas (+ Wanda & Nova deViator DJ set) * sreda 11. 6. // Pride Week
Parada ponosa (LGBT Pride) je javna manifestacija, ki terja vključitev različnih identitet družbenih spolov (LGBTQ+) v tisto, kar družba razume kot obstoječe. Pospešuje politični proces družbenega vključevanja in naslavlja ljudi, ki jih izključujoča družbena norma zaradi njihove spolne identitete v življenju natira z občutki sramu in strahu. Kaže jim možnost ponosa in dostojanstva tako, da ju postavlja na vidno mesto.
Prva Parada ponosa je bila organizirana novembra leta 1969 v New Yorku; samo nekaj mesecev po znamenitem Stonewall uporu, kjer so se geji, lezbijke in travestiti spopadli s policijo, ki jih je poskušala pregnati iz njihovega zbirališčnega mesta, bara, ki ni dosti večji od kakšne od starih ljubljanskih gostilen. V Združenih državah so se parade razširile v nekatera večja mesta samo teden po njujorški, drugod po svetu pa so se začele vrstiti v naslednjih letih in desetletjih. Parade ponosa so običajno organizirane pred ali po 28. juniju, ko se je leta 1969 zgodil znameniti Stonewallski upor.
Letos mineva 45 let od Stonewallskega upora in prvih javnih manifestacij, na katerih so v ZDA spolno diskreditirani ljudje opozorili na svoj obstoj in zahtevali svoj enakopravni in kulturno integrirani družbeni status. V Sloveniji letos mineva 30 let od ustanovitve znamenitega Magnus kluba, ki skupaj s festivalom Homoseksualnost in kultura pomeni začetek vstopa LGBTQ+ aktivizma v javni prostor in zahtev po integraciji različnih spolnih identitet v slovensko družbo. V treh desetletjih je aktivizem na tem področju pri nas zabeležil izjemne dosežke, kljub temu pa je celostna integracija različnih spolnih identitet v družbo pri nas še vedno razmeroma oddaljen projekt, ki terja dolgoročen in kompleksen proces.
Pri nas je bila prva Parada ponosa organizirana leta 2001 in zdi se, da njena manifestativna zahteva po integraciji spolnih razlik v družbo, pravo in kulturo politično nagovarja razmeroma širok spekter ljudi, ki jim je mar, kako širok je register tistega, kar družba razume in zaščiti kot obstoječe. V zadnjih letih se je tako pri nas, še bolj pa v drugih državah naše regije in celotne Vzhodne Evrope vprašanje parad ponosa začelo pretvarjati v zahtevo po (političnem) Dogodku in njegovih pogojih. Poleg LGBTQ+ populacije pa se zdi, da se je širok spekter ljudi različnih identitet in naziranj identificiral predvsem s parado kot merilcem vključujočnosti družbene klime.
Na pogovoru se bomo dotaknili vprašanj, kako se je LGBTQ+ aktivizem pri nas in v tujini spreminjal skozi čas, poskušali bomo detektirati njegove strateške in taktične prelome, poglede na pomen njene vztrajnosti in pogledati, v kakšnem razmerju je ta do kultur, v katerih je nastajala in jih nenazadnje tudi ustvarjala.
Pogovor bo vodil umetnostni kritik in publicist Rok Vevar, na njem pa bodo sodelovali:
dr. Bogdan Lešnik, sociolog in soorganizator festival Magnus: Homoseksualnost in kultura,
Suzana Tratnik, pisateljica, sociologinja in aktivistka za človekove pravice LGBT,
dr. Tadej Troha, filozof in kolumnist Dnevnika,
Janez Janša, režiser),
Zvonimir Dobrović, ustanovitelj in programski direktor festivala Queer Zagreb.
