Okrogla miza “Migracije v preseku s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto” in filmski večer

Festival Migrantskega filma, Kiberkino (Kiberpipa) in Ljubljana Pride 2013 vabijo na:

Okroglo mizo “Migracije v preseku s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto”

*****
Torek, 11. junij 2013, ob 19.00
NOVA LOKACIJA (prestavljeno zaradi vremena): Kiberpipa (Kiberkino), Kersnikova 6

*****

Kiberkino v sodelovanju s tednom parade ponosa (Ljubljana Pride,8.6.-15.6) ter s Festivalom Migranskega filma, organizira okroglo mizo z naslovom  Migracije v preseku s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto. Pri okrogli mizi sodelujejo : dr. Mojca Pajnik, dr.Tatjana Greif,  Eva Gračanin, dr. Neža Kogovšek ter doc.dr. Ana Kralj. Pogovor bo koordinirala Danijela Zajc.

*****

ter filmski večer:

Na poti v Paradiž (Sur la route du paradis)”,  42’, Francija, 2011, režija: Uda Benyamina

*****
Torek, 11. junij 2013, ob 21.00
ploščad MSUM

*****

Žanr: domišljiski film

Režija: Uda Benyamina

Jezik: francoski, arabski

Podnapisi: angleški

O fimu:

Leila je skupaj s svojima otrokoma, Sarah in Bilalom zapustila rodno deželo, ter v želji po boljšem življenju poskuša zaživeti v Franciji. Medtem ko je Leilin mož prebegel v Anglijo, se skuša sama prebiti skozi vsakdan ilegalne begunke, ter pri tem svojima otrokoma omogočiti  mirno otroštvo, ki jima je trenutno odvzeto. Ko si vendarle uspe pridobiti dovolj denarja za pot v Anglijo, se prave težave šele začnejo.

Beseda o avtorici:

Uda Benyamina,  režiserka, avtorica in igralka je diplomirala na državni šoli za igro v Cannesu (ERAC) ter se izpopolnjevala na dramski Akademiji v Minsku. Nastopala je v številnih gledaliških predstavah, sodelovala z Jean Pierre Vinvent, Youri Pobgrenichko, Jean Louis Martinellijem ter igrala v kratkih in celovečernih filmih. Režirala je devet kratkih filmov, ki so se uspešno uvrstili na številne festivale, ter bili predvajani na francoski televiziji (Canal+, France 2, Direct 8 and tv 5 Monde). Njen zadnji film,posnez na 35 mm, My big fat garbage se je še posebej dobro uvrstil tako doma, kot na mednarodni ravni. Za produkcijo filma Sur la route du paradis, je prejela podporo francoskega nacionalnega centra za kinematografijo. Kot predana filmska ustvarjalka, je tudi ustanoviteljica združenja 1000 obrazov (1000 visages), katere cilj je demokratizacija filma.

the-road-to-paradise

*****

Življenje ni pesem s Havajev (Nije ti život pjesma Havaja), 50, Hrvaška, 2012, režija: Dana Budisavljević

*****
Torek, 11. junij 2013, ob 22.00
ploščad MSUM

*****

Režija: Dana Budisavljević
Kamera: Ana Opalić, Tamara Cesarec, Eva Kraljević

Montaža:Marko Ferković

Producentki: Olinka Vištica, Sophie De Hijes

Produkcija: Hulahop

Premiera: ZagrebDox 2012

Nagrade:


Docu Rough Cut Boutique, Sarajevski filmski Festival, 2011.
Nagrada občinstva, ZagrebDox, 2012.
Posebna omemba, ZagrebDox, 2012.
Najboljši balkanski prvenec, DokuFest Prizren, 2012.

O filmu:

Režiserki Dani Budisavljević je uspelo v filmu »Življenje ni pesem s Havajev«, dramatična srečanja s člani svoje ožje družine  obrniti v izvrstno kulinarično izkušnjo.  Gre za nadvse intimen dokumentarni film, s katerim se  Budisavljević dotakne osrčja temačnosti v svoji družini, ter spozna, da ima tudi njeno lastno mavrično srce več teme v sebi, kot si je sama pripravljena priznati.

Vprašanje, s katerim se odpira Pandorina skrinjica družine Budisavljević je, kako so mama, oče in brat reagirali na coming out režiserke. »Življenje ni pesem s Havajev« odlično prikazuje bolečino otroka, ki svojim staršem razkriva eno izmed najpomembnejših dejstev o sebi, medtem ko sami starši – pogosto iz ljubezni – na istospolono usmerjenost svojih otrok, reagirajo z ignoriranjem, čustvenim  zavračanjem ali pa z burnimi izpadi. Ustvarja se mučna pat pozicija, kjer na eni strani jezna in razočarana hči želi, da bi jo starši sprejemali in podpirali, na dugi strani pa so zaprepadeni starši, ki si očitajo, da so pri svojem ravnanju naredili ogromno napak.

Beseda o avtorici:

Dana Budisavljević je bila rojena v Zagrebu leta 1975.  Na zagrebški Akademiji dramskih umetnosi je diplomirala je iz filmske in televizijske montaže. Svojo pot je začela kot montažerka, režiserka in producentka dokumentarnih filmov in TV nadaljevank. Kot asistentka je pet let soustvarjala dokumentarni filmski projekt Factum, kasneje pa tudi kot namestnica režiserja Nenada Puhoskega, s katerim je leta 2005 zasnovala ZagrebDox.  Nato sta leta 2006 skupaj z Olinko Vištico zasnovali filmsko in umetniško produkcijo Hulahup.  Kot režiserka je podpisana pod naslednje filme: Dianina lista (2011), Nije ti život pjesma Havaja (2011), Mijenjam svije (2007-2011), Veliki brodolomi u Jadranu.  Njena filma Sve pet  ter Nije ti život pjesma Havaja  sta prejela številne nagrade ter se uvrstila na filmske festivale doma in v tujini.

NIJE_TI_ZIVOT_PJESMA_HAVAJA

*****

“Sinovi Tennessee Williamsa (The Sons of Tennessee Williams), 75’, ZDA, 2011, režija: Tim Wolf

*****
Torek, 11. junij 2013, ob 23.00
ploščad MSUM

*****

Režija, scenarij in montaža: Tim Wolff

Kamera:  Eric Adkins in Matt Bucy

Dodatne kamere: Brad Brooks, Francis James

Asistent Kamere: Paul Gulielmo

Izvršni producent: Peter West

Zvok: Carl Gulielmo

Dodatna montaža: Timothy Watson

O filmu:

Tim Wolff v dokumentarnem filmu Sinovi Tennessee Williamsa obravnava  gejevsko gibanje za civilne pravice, ki se je pričelo že pred petimi desetletji.  Središčna točka pripovedi je festival Mardi Gras v New Orleansu.

Gibanje ima svoje korenine v letu 1959, ko je skupina gejev začela ustanavljati klube za druženje ter izkoristila takratno zakonodajo, da je iz Mardi Gras naredila javno invazijo underground kulture. Podobno kot tradicija kampov iz katere so izšle, so bile te izjemno barvite  ter rahlo »nemoralne« klubske parade, tako satirična imitacija aristokratske tradicije, kot tudi izjemno resen protest proti družbeni neenakosti.

Vsakoletna parada se odlikuje po skrbno izdelanih kostumih, ki se pribljižujejo arhitekturnim razsežnosim paradnih vozov, saj dostikrat presegajo širino same steze. Vrhunec spektakla je kronanje kralja in kraljice, ki daje predstavi pravi baročni pečat.

Medtem ko dokumentarec časovno preskakuje med zgodovinskim izročilom gejevske kulture in sedanjostjo, se ton pripovedi menjuje od resnega do neustavljivo zabavnega, tako denimo eden od udeležencev takole komentira svojo odziv na policijo: »Nemudoma sem pomisil: moja dolžnost je služiti kraljici«.

Beseda o avtorju:

Tim Wolff je svojo filmsko izobrazbo začel na kalifornijski katedri za filmsko in gledališko režijo (California Institute of the Arts Directing for Theatre and Film program), kjer se je pajdašil s slovitim režiserjem Alexandrom Mackendrickom  in dvakratnim dobitnikom Oskarja, dokumentaristom Terry Sandersom. Leta 1999, je kot producent začel prvo od štirih produkcij pri HBO. The Sons of Tennessee Williams je njegov prvi celovečerec za Wolfhouse, Inc. Trenutno ustvarja celovečerec The Ballad of Yes and No, po žanru domišlijsko-realistično glasbeno komedijo.

296921_195649913838833_19149499_n

Category: Torek 11. junij · Tags:

Leave A Comment