Zakaj potrebujemo parado ponosa?

Jernej Fink

Jernej Fink: Zakaj potrebujemo parado ponosa?

Letos poteka trinajsta parada ponosa v Sloveniji in vprašati se moramo, zakaj sploh imamo še vedno parado po vseh teh letih. Tako znotraj in izven LGBT skupnosti se pojavljajo kontroverzna vprašanja, a je sploh smiselno paradirati, zakaj se ljudje morajo izpostavljati in na kaj so “ponosni” pri paradi ponosa.

Dejstvo je, da so opazke tipa “Že ime je zgrešeno, v čem je človek lahko ponosen če ga kasira v ror???” vse prej kot redke. Žal se pojavljajo tako v medijih kot na ulicah in so izraz institucionalizirane heteronormativnosti, ki sistematično homofobijo še vnaprej odobrava s tišino. Tišina je izbran odgovor na mnoge stiske, ki jih pripadniki spolnih manjšin doživljajo. Nerešeni problemi neskladja zakonodaje na eni strani in obljubljena enakost pred zakonom v Ustavi na drugi strani kaže na nedelovanje političnega aparata, ki se vprašanjem spolnih manjšin izogiba na veliko. Kako lahko parada pripomore k reševanjem teh vprašanj, če pa ni politične volje?

Da odgovorimo na reševanje zakonske diskriminacije, se moramo vprašati, kaj parada ponosa sploh je? Je protestni shod določene skupine ljudi s političnimi cilji. Ti se od države do države, od regije do regije spreminjajo, skupno jim je seveda boj proti nadaljnemu omogočanju diskriminacije. Medtem ko se v Gruziji s parado borijo za dostop do javnega prostora, iz katerega bodo šele lahko izrekali svoje politične zahteve, v ZDA paradirajo v pričakovanju odločitve Vrhovnega sodišča o poroki, v Sloveniji med drugim paradiramo za odpravo neenakosti v zakonodaji in ponovno obravnavo in sprejetje družinskega zakonika.  Skupno vsem tem shodom je, da v prostor, ki molči o diskriminaciji spolnih manjšin, glasno spregovori o zatiranju, jasno pokaže, da med nami še vedno so ljudje, ki so diskriminirani.

Ko pa pogledamo na spolne manjšine ne skozi prizmo parade ampak v splošnem, vidimo, da je še vseeno njihovo največje prizadevanje odprava homofobije na vseh ravneh in s tem boj za enakost. A homofobije ne odpravimo, četudi imamo sistem, ki ne prepoznava spola, spolne usmerjenosti ali različnih spolnih praks kot legitimni kriterij za razlikovanje. To je očitno pri nas, ko pravimo, da smo pred zakonom vsi enaki, ko pa pride do pravic, naenkrat postane spol in spolnost pravna kategorija za diskriminacijo. V situacijah, ko je homofobija na pozicijah moči, se taka kodifikacija spreobrne v sistemsko slepoto na specifično problematiko spolnih manjšin. Homofobija je odpravljena takrat, kadar imamo tak sistem, ki ne omogoča razlikovanja pri pravicah, a hkrati omogoča družbeno spoznanje in pripoznanje obstoja različnih spolnih orientacij in praks, ki so različne,  a so vseeno enakovredne v totalnosti.

Kakšno vlogo ima parada ponosa pri boju za svet brez homofobije? Najbolj pomembna je sporočilna vloga in kontinuiteta parad skozi leta. Pomembno je, da ima parada vsako leto svojo specifično politično sporočilo (od podpore družinskemu zakoniku, boju proti policijskemu nasilju, diskriminaciji javnih ustanov, itd.), še bolj pomembno je, da parada JE vsako leto. Je ravno boj proti sistemski slepoti, je vsakoletni trn v peti homofobiji – služi namreč kot protiutež nadaljnemu institucionaliziranju heteronormativnosti z nenehnim opozarjanjem na obstoj različnih spolnih identitet, praks, usmerjenj in z njimi povezano politično in socialno problematiko.

Kot se da videti, ima parada prenekatere možnosti za emancipacijo skupnosti. A nenehno se pojavlja vprašanje, čemu ponos. Ponos pri paradi je večplasten. Kot prvo ima zgodovinsko komponento kot ponos na skupnost, ki se desetletja bori proti vsakodnevnemu zaničevanju in predsodkom in ki je uspela tako dolgo vzdržati in se poleg tega še okrepiti. Kot drugo je tukaj ponos zaradi kulture, ki jo je skupnost skozi vsa ta leta razvila, naj si bodo to pesniške zbirke, filozofski eseji ali pa street-art. Kot tretje je pozameznikov ponos na pogum za deklaracijo podpore skupnosti na javnem prostoru, ki take deklaracije zavrača, se jim posmehuje. Kot četrto …

Razlogov za ponos je ogromno. In vse dokler bodo obstajale opazke, ki je navedena uvodoma, vse do takrat bomo vedeli, da je parada ponosa potrebna. Kajti v trenutku, ko parade ni, se njena sporočilna vloga in sposobnost ustvarjanja polemike preneha. S tem preneha komentirati tudi zgornji komentator, ki se ne strinja s parado. Ampak njegovo prepričanje ostane, saj se noben z njim ne sooči. Homofobija ostane brez nasprotnika. Homofobija zmaga. Bodimo ponosni, da se proti temu borimo.

Category: Razmisleki ob paradi 2013 · Tags:

Leave A Comment