Volitve v Državni zbor Republike Slovenije potekajo vsakih štiri leta.

Naslednje, 11. volitve v Državni zbor Republike Slovenije, bodo potekale 22. marca 2026. Na njih bomo volile_i poslanke_ce, ki bodo v naslednjem mandatu zastopale_i državljanke_e Republike Slovenije ter odločale_i o zakonodaji in ključnih usmeritvah države.

Državnozborske volitve so pomembne iz več razlogov:

1. Državljankam_om omogočajo, da neposredno izrazijo svojo politično voljo in izberejo predstavnice_ke zakonodajne oblasti. Državni zbor je najvišji zakonodajni organ v Republiki Sloveniji – sprejema zakone, nadzira delo vlade ter odloča o ključnih družbenih, ekonomskih in socialnih vprašanjih. Z volitvami soustvarjamo smer razvoja države in vplivamo na pravni ter politični okvir, ki določa naša vsakdanja življenja.

 

2. Izvoljene_i poslanke_ci odločajo o številnih vprašanjih, kot so človekove pravice, socialna varnost, zdravstvo, izobraževanje, delovna zakonodaja, varstvo pred diskriminacijo, davčna politika, stanovanjska politika, varnost ter položaj ranljivih skupin. Volitve nam omogočajo, da izberemo predstavnice_ke, ki bodo zagovarjale_i vrednote in politike, ki jih podpiramo – tudi na področju pravic LGBTIQ+ oseb.

 

3. Državni zbor voli predsednico_ka vlade ter potrjuje ministrice_e. S tem neposredno vpliva na sestavo izvršilne oblasti in na to, kdo bo vodil državo v prihodnjem mandatu. Uravnotežen in odgovoren parlament je ključen za delovanje demokracije, saj zagotavlja nadzor nad vlado in preprečuje koncentracijo moči.

 

4. Državni zbor sprejema tudi odločitve, ki oblikujejo odzive Slovenije na mednarodne in globalne izzive – od podnebnih sprememb, gospodarske stabilnosti in socialne kohezije do migracij, varnosti in spoštovanja mednarodnega prava.

22. marca 2026 odločamo o smeri države.

Naše pravice, varnost in dostojanstvo niso samoumevni.

Zato je udeležba na volitvah dejanje odgovornosti – do sebe, do skupnosti in do prihodnosti.

PODCAST: NA MAVRIČNEM KAVČU

KAJ SO VOLITVE? 

V sodobnih ustavnih ureditvah je volilna pravica ena izmed ključnih političnih pravic, ki pripadajo vsaki_emu državljanki_u. Tudi Ustava Republike Slovenije to jasno poudarja, saj izpostavlja pomen splošnosti in enakosti volilne pravice. Splošna volilna pravica pomeni, da ima vsak_a polnoletna_i državljan_ka pravico, da voli in da je voljen_a. Enaka volilna pravica pomeni, da ima vsak glas volivke_ca enako vrednost ter da ima vsak_a volivka_ec en glas.

Volilna zakonodaja zagotavlja volivkam_cem pravico, da med kandidatkami_i odločajo resnično svobodno, torej da niso prisiljene_i voliti za nikogar.

V Sloveniji imajo volilno pravico: državljanke_i Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, državljanke_i  EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji ter državljanke_i  Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji.

ZAKAJ JE POMEMBNO ITI NA VOLITVE?

1. Vsak glas je del skupnega dejanja
   Čeprav en glas redko odloči volitve, demokracija deluje le, če sodeluje dovolj oseb. Glasovanje je prispevek posameznice_ka k skupnemu političnemu proces

2. Demokracija potrebuje aktivne državljanke_e
Politične odločitve vplivajo na celotno družbo. Sodelovanje na volitvah pomeni, da prevzamemo del odgovornosti za skupne odločitve.

3. Kolektivno sodelovanje lahko prepreči slabe odločitve
Velike družbene probleme je mogoče preprečiti samo, če veliko oseb sodeluje. Glasovanje je eden najpomembnejših načinov, kako lahko državljanke_i vplivamo na smer družbe.

4. Glasovanje je izraz državljanske odgovornosti
Čeprav imajo ljudje včasih upravičene razloge, da čutijo da njihov glas ne bo nič velikega spremenil, je sodelovanje na volitvah pomemben del odgovornega državljanstva.

KAKO VOLITI V SLOVENIJI?

V Sloveniji imamo parlamentarno demokracijo, kar pomeni, da ima parlament osrednjo vlogo v političnem sistemu. Parlament sestavljata državni zbor in državni svet, ki ima nadzorno funkcijo in ni voljen neposredno. V parlamentu se potrjujejo vsi zakoni, poslanke_ci pa so tiste_i, ki potrjujejo predsednico_ka vlade in vse ministrice_e (in jim lahko na katerikoli točki tudi izrečejo nezaupnico – jih razrešijo), imenujejo pa tudi ustavne in vrhovne sodnice_ke ter druge najpomembnejše funkcionarke_je v državi. Z dvotretjinsko večino lahko tudi spreminjajo ustavo, ki je najpomembnejši pravni akt vsake države. Lahko torej rečemo, da so volitve v državni zbor (ki bodo 22. marca!) najpomembnejše izmed vseh volitev, ker na njih izbiramo predstavnice_ke, ki neposredno odločajo o raznih drugih odločevalskih funkcijah in tudi o naši prihodnosti – lahko spreminjajo zakonodajo. 

Slovenija ima proporcionalen volilni sistem. To pomeni, da se delež sedežev, ki jih stranke osvojijo v državnem zboru, ujema z deležem glasov, ki so jih dobile na državnozborskih volitvah. Minimalni delež glasov, ki jih mora stranka osvojiti, da pride v državni zbor, so 4 odstotki. Volilne_i upravičenke_ci v 8 volilnih enotah, ki imajo vsaka po 11 okrajev, volijo 88 poslank_cev. Po eno_ega poslanko_ca volita italijanska in madžarska narodna skupnost v Sloveniji. Poslank_cev je torej 90. 

Zaradi volilnega sistema je zelo majhna verjetnost, da bi katerakoli stranka sama po sebi dobila večino poslanskih sedežev v državnem zboru, zato stranke po volitvah med sabo sklenejo koalicijo, ki ima večino, kar pomeni, da lahko imenuje vlado in sprejema zakone. Predsednica_k vlade navadno postane predsednica_k največje koalicijske stranke. Lahko se zgodi (in se je že), da stranka, ki dobi največ glasov in na volitvah “zmaga”, ne uspe sestaviti koalicije in ne uspe prevzeti vlade. Ni torej pomembno, kdo na volitvah zmaga, temveč katero zavezništvo strank ima v državnem zboru večino. 

Udeležba na volitvah je enostavna in hitra. Potrebuješ le osebni dokument (osebno izkaznico, vozniško dovoljenje, potni list). Dobil_a boš volilni listič, na kateri bodo naštete stranke, za katero lahko voliš. Obkrožiš številko pred stranko, za katero želiš glasovati. Volilni listič prepogneš in vržeš v volilno skrinjico.  

POGOSTI IZGOVORI IN NA NJIH ODGOVORI

 “Vsi so isti./Nihče mi ni všeč.”

To enostavno ne drži. Stranke imajo zelo različne programe in različne vizije, kakšna bi morala biti Slovenija v prihdnosti. Zagotavljamo vam, da so vam nekatere bližje kot druge. 

“Moj glas itak ne bo nič spremenil.”

Vsak_a volivka_ec ima samo en glas. Tvoj glas ima tako težo, kot vsak drug. In pozor! Če ne glasuješ, je učinek enak, kot če bi svoj glas razdelil med vse stranke, ki nastopajo na volitvah (na koncu so namreč pomembni odstotki), kar pomeni, da z ne-glasovanjem posredno podpreš tudi stranke, ki jih še posebej ne maraš. 

“Ne vem, za koga naj glasujem in ne da se mi izvajat cele raziskave in primerjave.” 

Ni potrebno, da podrobno preučiš programe vseh strank. Za to, da greš na volitve, ne rabiš biti strokovnjak_inja za politiko. Povprašaj prijateljico_a, ki se bolj zanima za politiko, o tem, kaj so razlike med strankami. Poglej kratke vsebine, ki jih stranke objavljajo na družbenih omrežjih. 

Še vedno ne veš kaj storiti: lahko rešiš volilni kviz na spetni strani izvoli.si, ki ti bo glede na tvoje odgovore na vprašanja glede politike povedal, s katero stranko se najbolj ujemaš. 

“Volitve so itak kr neki, pomembno je zgolj protestirati, izvajati pritisk na oblast in zahtevati korenite spremembe!”

Vse te oblike politične participacije so koristne in nujno potrebne, a ne izključujejo tega, da lahko nekaj spremeniš tudi s sprehodom na volišče. Popolnoma nič ni narobe s tem, da glasuješ za določeno stranko in ob prvi priložnosti protestiraš proti njeni potezi, s katero se ne strinjaš. Demokracija je najmočnejša in najbolj služi ljudem takrat, ko izrabimo vsako priložnost, da v njej participiramo.