Poročanje o incidentih

Ste slišale_i, videle_i ali
doživele_i nekaj?

Obrazec za poročanje

PODPORNE INFORMACIJE

1. Načrtovanje paradnega dne

Nasveti o samozaščiti in strategijah za preventivno delovanje

Samozaščita in preventivno delovanje ne pomenita prevzemanja odgovornosti za nasilje. Za nasilje je vedno odgovorna oseba, ki nasilja izvaja. 

PRED PARADO

  • SISTEM PRIJATELJIC_EV: Kadarkoli je mogoče, se udeležite dogodka s prijateljico_em ali skupino. To ne izboljša le vaše izkušnje, temveč zagotavlja večjo varnost. Ne pozabite na prvo pomoč, vsaj ena oseba v skupini naj jo ima.
  • Bodite POZORNE_I na svojo okolico: Zavedajte se, kje ste in kdo je okoli vas. Zaupajte svojim instinktom – če se nekaj zdi sumljivo, je v redu, da se umaknete.
  • NAČRTUJTE: Seznanite se z razporedom dogodka, potjo, po kateri bo potekala parada, vključno z vhodi in izhodi. Poznavanje svoje okolice vam lahko pomaga pri hitrejšem odzivanju v primeru izrednih dogodkov.
  • DOLOČITE sestajališča: Če greste na Pride z skupino, določite lokacije sestajališč in ure srečanj na sestajališčih čez vse dan. Tako boste vedele_i, kje, kdaj in kako se boste zopet srečale_i, če se ločite.
  • SPOMNITE se, da ohranjate stalni stik z osebami, ki niso na Prideu, in jih obveščate o dogajanju.
  • SHRANITE številki za klic v sili 113 – POLICIJA in 112 – NUJNA MEDICINSKA POMOČ na svoj mobilni telefon.
  • NAPOLNITE svoje naprave: Poskrbite, da bo vaš telefon pred odhodom v celoti napolnjen. Razmislite o tem, da s seboj vzamete prenosne baterije (power bank).
  • ZAPRITE aplikacije, ki jih ne uporabljate, saj tudi v ozadju porabljajo baterijo.
  • VARUJTE svoje dragocenosti: Svoje stvari imejte vedno varno pri sebi. Razmislite o uporabi torbe za čez ramo ali varnega žepa, da zmanjšate možnosti za krajo. Izogibajte se nošenju večjih količin gotovine ali nepotrebnih dragocenosti.
  • UPOŠTEVAJTE svoje meje: Prilagodite morebitno uživanje alkohola ali drugih psihotropnih substanc. Visoke temperature v kombinaciji z alkoholom ali psihotropnimi substancami so lahko usodne. Pomembno je, da poznate in upoštevate svoje meje, da ostanete varne_i.
  • ZAŠČITITE se pred soncem: Če je dogodek na prostem, se zaščitite pred soncem tako, da uporabite zaščitno kremo, nosite klobuk in sončna očala. Razmislite o tem, da prinesete dežnik ali najdete senčene predele, da se izognete sončnim opeklinam in pregrevanju.
  • ZAUPAJTE svoji skupnosti: Pride je namenjen praznovanju in podpori drug_a drugi_emu. Ne oklevajte. Obrnite se na osebje dogodka, prostovoljke_ce, varne osebe ali druge udeleženke_ce, če potrebujete pomoč ali podporo.

MED PARADO

  • HODITE z določeno skupino: Udeležba s skupino lahko izkušnjo naredi še boljšo, poleg tega pa ste v skupini tudi varnejše_i.
  • OSTANITE v stiku z osebo ali osebami, s katerimi ste se dogovorile_i, da boste ostale_i v stiku: Medsebojno zaupanje in odgovornost sta najboljše zagotovilo za prijeten paradni dan.
  • IZOGIBAJTE se sporom in konfrontacijam: Ostanite_i mirne_i. Ne odzivajte se na provokacije, ker si provokatorke_ji točno to želijo.
  • IZOGIBAJTE se izvajanju ali sodelovanju v kakršnih koli nasilnih dejanjih: Parada je namenjena mirnemu praznovanju različnosti in borbi za naše pravice. Nasilna dejanja udeleženk_cev spodkopavajo naše napore.
  • DOKUMENTIRAJTE zlorabe, če jih zaznate, z varne razdalje: Medsebojna podpora v skupnosti je pomembna. Če vidite koga v težavah, ji_mu po svojih zmožnostih pomagajte in pri tem ostanite varni – napad/incident prijavite policiji (pokličete 113) in ostanite na prizorišču kot priča (na varni razdalji); napad/incident lahko posnamete oz. fotografirate in material predate policiji. Nudite prvo pomoč osebi in, če je potrebna zdravstvena oskrba, pokličete na 112. Poiščite Varno točko Društva Parada ponosa ali varne osebe in poročajte o dogodku.
  • BODITE POZORNE_I na dogajanje okoli sebe: To je najboljše zagotovilo, da boste lahko v vsakem trenutku sprejemale_i najboljše odločitve za vas.
  • OBVESTITE svoje spremljevalke_ce in kontaktne osebe, če imate kakršne koli težave ali če se kje ustavite.
  • Ostanite HIDRIRANE_I: Pride dogodki so lahko dolgi, zato čez dan pijte dovolj vode, da ostanete hidrirane_i, še posebej, če je zunaj vroče. 

PO PARADI

  • DOLOČITE točko, od koder lahko varno začnete svojo pot domov: Če se le da, pri odhodu iz zavarovanega območje ne bodite same_i.
  • POVEJTE nekomu, ko pridete domov ali na varno.
  • HRANITE originalne fotografije ali videoposnetke kot dokaze, če menite, da jih boste potrebovale_i.
  • DELITE, kar menite, da je varno in spodbudno deliti.

Samozaščita in preventivno delovanje ne pomenita prevzemanja odgovornosti za nasilje. Za nasilje je vedno odgovorna oseba, ki nasilja izvaja. 

2. Nujni primeri

KLIC V SILI

Številke za klice v sili so enotna evropska številka za klice v sili 112 ali številka policije 113.

Klic v sili 113 – POLICIJA

113 je interventna telefonska številka policije, namenjena obveščanju o kršitvah javnega reda in miru, prometnih nesrečah, kaznivih dejanjih, torej takrat, ko ljudje nujno potrebujejo pomoč oziroma takojšnje ukrepanje policije. Policistke_i, ki sprejemajo klic na tej številki, imajo namreč možnost na kraj takoj napotiti ustrezno policijsko patruljo. 

Na številko 113 pokličite, če:

  • ste žrtev ali očividka_ec nasilnega ravnanja,
  • mislite, da je moten vaš mir,
  • menite, da policija lahko na drug način poskrbi za vašo varnost (se počutite ogroženo_e in v nevarnosti).

Da bi lahko policistke_i čim prej ukrepali, jim povejte čim bolj natančne podatke, kot so:

  • kaj se je zgodilo (na primer: zasledovanje, grožnje, pretep),
  • kje se je zgodilo (kraj, ulica, izstopajoča ali poznana zgradba v neposredni bližini …),
  • kdaj se je zgodilo (ali ste na ravnanje naletele_i ali ste priča, žrtev ravnanja),
  • ali je kdo poškodovan_a, število udeleženck_ev (oseb),
  • druge podatke, ki bi pripomogli k varnosti prijaviteljice_a in drugih občank_ov.

Vsako kaznivo dejanje lahko prijavite tudi na anonimni telefon policije 080 1200.

Klic v sili 112 – NUJNA MEDICINSKA POMOČ

Če potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilk_cev ali (tudi) policije.

Ko kličete na številko 112, povejte:

  • Kdo kliče.
  • Kaj se je zgodilo.
  • Kje se je zgodilo.
  • Kdaj se je zgodilo.
  • Koliko je ponesrečenk_cev.
  • Kakšne so poškodbe.
  • Kakšne so okoliščine na kraju (npr. požar, nevarne snovi, orožje).
  • Kakšno pomoč potrebujete.

Klic v sili SMS na 112

Besedilni klic v sili 112 je namenjen predvsem gluhim in naglušnim ljudem. Sprožite ga lahko z vseh mobilnih telefonov GSM.

Ko pošljete besedilni klic v sili SMS:

  • V sporočilno polje vpišite, kaj se je zgodilo.
  • Pišite vrsto pomoči, ki jo potrebujete (medicinska pomoč, gasilke_ci, policija).
  • Preverite vpisane podatke. Po potrebi jih popravite in nato pošljite.

Poslani besedilni klic se izpiše na računalniku v najbližjem Centru za obveščanje. Ob prevzemu klica se operaterki_ju prikaže posredovano sporočilo in približna lokacija pošiljateljice_a.

Operater_ka pisno odgovori na vaš klic v sili. Njen_egov odgovor oziroma dodatna vprašanja se izpišejo na zaslonu vaše telefonske naprave.

Na prejeto sporočilo lahko odgovorite, lahko pošljete dodatne informacije ali pa ga zaključite. Klic lahko zaključi tudi operativka_ec.

3. Prijava incidentov

Po določbah 146. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)  lahko vsakdo prijavi kaznivo dejanje oziroma poda ovadbo. Kazniva dejanja so določena in opredeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-1).

Ovadbo lahko podate kadar koli na kateri koli policijski postaji ali oddelku policije, kjer je delo ali dežurstvo praviloma organizirano in poteka 24 ur na dan.

Ovadbo lahko podate kadar koli (24 ur na dan) na številko 113 ali druge telefonske številke policijskih enot, ki so javno objavljene v telefonskem imeniku Telekoma Slovenije in na spletni strani policije https://www.policija.si/ (kontakti).

Policiji lahko podate ovadbo tudi v pisni in elektronski obliki.

POMEMBNO: Primarni točki za sprejem prijav incidentov na dan povorke Parade ponosa sta:

  • Policijska postaja Ljubljana Center, Trdinova 10, Ljubljana – ves čas
  • Mobilna enota Policije na Vegovi ulici v centru Ljubljane – 16.00 –23.00

VARNE TOČKE DRUŠTVA PARADA PONOSA:

Na paradni dan so na voljo VARNE OSEBE, ki vam bodo nudile razbremenilni pogovor in, če boste želele_i, pomagale prijaviti incident policiji. Našle_i jih boste na posebnih točkah:

  • 10.00–16.00 na Paradnem mestu – Park Zvezda
  • 18.00–20.00 na Metelkovi (med zbiranjem za povorko in med shodom)
  • 20.00–23.00 na Kongresnem trgu (med programom na odru)

Prepoznale_i jih boste po beli majici z napisom VARNA OSEBA. 

Več o poteku prijave prekrška ali kaznivega dejanja na policiji si lahko preberete na: https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/informacije-javnega-znacaja/katalog-ijz/prijava-kaznivega-dejanja-policiji

Policija vam omogoča anonimno prijavo tudi nekaterih drugih kršitev ali kaznivih dejanj (spolno nasilje, nasilje v družini, itd). Več na: https://www.policija.si/index.php/component/content/article/291-anonimna-e-prijava/9207-anonimne-e-prijave

4. Pravna pomoč

Če ste bile_i med parado žrtev napada in potrebujete pravno pomoč, se lahko obrnete na:

 

LEGEBITRA: Pravna svetovalnica LGBTIQ+ je namenjena brezplačnemu pravemu svetovanju za LGBTIQ+ osebe, pare in njihove družine.

E: pravna.svetovalnica@legebitra.si 

T: 040 494 858.

 

Pravna mreža za varstvo demokracije je iniciativa, ki nudi pravno podporo posameznikom_cam ter organizacijam, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih.

E: pomoc@pravna-mreza.si

 

5. Poročanje o incidentih

Če ste med Festivalom Parada ponosa, na paradni dan, pred ali po festivalskem obdobju, doživele_i kakršen koli incident, napad ali nasilje zaradi vaše spolne usmerjenosti, spolne identitete spolnega izraza ali pa zaradi tega, ker je nekdo predvideval_a, da spadate v skupnost LGBTIQ+ vas, poleg uradne prijave, prosimo, da oddate tudi poročilo o incidentu na https://ljubljanapride.org/prijava-incidentov/

Poročilo lahko podate anonimno.

O incidentu lahko poročate tudi, če ste mu bili zgolj priča in niste bile_i same_i žrtev oz. na drug način soudeležene_i v incidentu.

Poročilo služi popisu najrazličnejših oblik nadlegovanja, ustrahovanja, nasilja ipd., ne glede na to ali so kazensko pregonljivi, ali pa so samo izraz stanja duha v družbi in lokalnem okolju.

Pri Društvu Parada ponosa bomo vaša poročila zbrale_i, jih anonimizirale_i, analizirale_i in pripravile_i poročilo, ki ga bomo predale_i odgovornim institucijam in javno objavile_i.

Obrazec za oddajo poročila je dostopen na https://ljubljanapride.org/prijava-incidentov/

Poleg obrazca za poročilo o incidentu Društva Parada ponosa so vam na voljo tudi druge možnosti poročanja, in sicer: 

  • Call it hate: V pomoč žrtvam nasilja razvita spletna stran, ki ponuja različne možnosti ukrepanja. V spletno stran vgrajen sistem vam bo – v primeru, da opazite nasilje ali pa ste same_i žrtev ravnanja iz sovraštva, sovražnega govora ali diskriminacije – glede na izbrane okoliščine predlagal najbolj priporočljive naslednje korake: https://niprav.si/

6. Skupnostne organizacije

Podporo vam nudi več skupnostnih organizacij:

Društvo Parada ponosa

V okviru programa SQVOT omogočamo krizne namestitve (kratkoročne krizne namestitve za osebe, ki so se znašle v hudi stanovanjski stiski in potrebujejo prostor za spanje), svetovanje, podporne skupine, pravno in administrativno pomoč ter razbremenilne pogovore za osebe, ki so doživele ali bile priča sovražnemu incidentu.

Spletna stran: https://sqvot.si/  

FB: https://www.facebook.com/sqvot/

Kontakt: sqvot@ljubljanapride.org

 

Društvo Legebitra

Pomoč nudimo v Pravni svetovalnica LGBTIQ+. Dejanja sovraštva in/ali diskriminacije lahko poročate prek spletne strani https://niprav.si/. Nudimo tudi spremstvo na policijo. Izvajamo brezplačna psihosocialna svetovanja za LGBTIQ+ osebe.

Spletna stran: https://legebitra.si/

FB: https://www.facebook.com/Legebitra

Kontakt: info@legebitra.si

 

Društvo ŠKUC

Skrbimo za socializacijo, ozaveščanje, informiranje in kulturo seksualnih manjšin. Omogočamo skupnostne pogovore, druženje ter socializacijo. Spletna stran Roza-ALARM je namenjena prijavam, obveščanju in poročanju o nasilju, zlorabah in diskriminacijah, katerih žrtve so geji, lezbijke, biseksualne in transspolne osebe. Pomoč, svetovanje ali zagovorništvo s pomočjo spletne prijave, ki je lahko anonimna ali poimenska.

Spletna stran: https://skuc.org/

FB: https://www.facebook.com/skuc.association

Kontakt: sekcijaskuc@mail.ljudmila.org 

 

Društvo DIH

Naše aktivnosti obsegajo pogovorne skupine, delavnice, družabne dogodke, strokovno svetovanje, tabore, svetovanje o HIV/AIDS preventivi, informiranje po spletu, družabne in športne aktivnosti.

Spletna stran: https://www.dih.si/

FB: https://www.facebook.com/drustvodih

Kontakt: info@dih.si  

 

Zavod TransAkcija

Nudimo informacije o transspolnosti, zagovorništvo za pravice trans oseb v Sloveniji, storitve za spolno raznolike osebe, orodja za zaveznice_ke, trans aktivizem.

Spletna stran: https://transakcija.si/

FB: https://www.facebook.com/transakcija

Kontakt: info@transakcija.si 

 

Zavod Moja mavrica

Ponujamo in varujemo prostor za pogovor, za (samo)raziskovanje in ustvarjanje novih izkušenj. Za krepitev moči, povezanosti, občutka pripadnosti in vključenosti v skupnosti.

Spletna stran: https://mojamavrica.si/

IG: www.instagram.com/mojamavrica

Kontakt: info@mojamavrica.si

 

Društvo Kvartir

Smo kvir feminističen kolektiv, ki deluje na področju biseksualnosti, transspolnosti ter LGBT kulture, skupnosti in zdravja.

Spletna stran: https://kvartir.org/

FB: https://www.facebook.com/drustvokvartir

Kontakt: info@kvartir.org

 

Društvo Fršlus (Pomurje)

Delovanje društva temelji na zagotavljanju varnih prostorov, kjer se lahko LGBT+ osebe srečujejo, si izmenjujejo izkušnje in razpravljajo o svojih življenjskih težavah, vključno z izzivi, kot so razkritje spolne usmerjenosti ali identitete ter diskriminacija, s katero se pogosto soočajo.

Spletna stran: https://frslus.si/

FB: https://www.facebook.com/drustvofrslus#

Kontakt: drustvofrslus@gmail.com 

 

Lez Get Together Maribor (Društvo za kvirovske in feministične dogodke za LGBTQAI+ ljudi)

Kvirovsko feministična organizacija, ki jo vodimo lezbijke in se posveča političnemu aktivizmu, ustvarjanju varnih in vključujočih kvirovskih prostorov, (podpornih) skupin, dogodkov in kulture, zlasti v Mariboru, na Štajerskem in tudi širše.

IG: https://www.instagram.com/lezgettogether.maribor

FB: https://www.facebook.com/people/Lez-Get-Together/61573028232389/ 

WhatsApp: 068 161 598

 

Maribor skozi rožnata očala (MKC Maribor)

Maribor skozi rožnata očala je redni program MKC Maribor, ki v regiji naslavlja potrebe LGBTQIA+ mladih. Program z informacijami, literaturo, druženjem, nasveti in različnimi aktivnostmi pomaga mladim, ki se jim porajajo vprašanja pri odkrivanju in sprejemanju svoje spolne identitete ali spolne usmerjenosti.

Spletna stran: https://mkc.si/mb-skozi-roznata-ocala

FB: https://www.facebook.com/mariborskoziroznataocala/

Kontakt: maribor-pride@mkc.si

 

7. Svetovanje in podpora duševnemu zdravju

Če pri sebi, vaši_em svojki_cu, znanki_cu ali prijateljici_u opazite znake duševne stiske, poiščite pomoč.

Čeprav včasih pomaga že, da težave delimo z osebami, ki jim zaupamo, pa to kdaj ne bo dovolj. Zato se, poleg skupnostnih organizacij, lahko obrnete tudi neposredno (predvsem če je vaša stiska zelo huda in drugi viri pomoči niso na voljo) na:

Ali pokličite katerega od anonimnih telefonov za pomoč v stiski:

Nacionalni program duševnega zdravja MIRA

Za krepitev duševnega zdravja in preprečevanje duševnih stisk ter celostno obravnavo duševnih težav, povezovanje obstoječih in vzpostavljanje novih služb in struktur za vzpostavitev dobrega podpornega okolja na vseh področjih varovanja duševnega zdravja v Sloveniji.

Več informacij o tem, kako lahko pomagate sebi ali drugim na: https://www.zadusevnozdravje.si/

 

Aktivnost poteka v sklopu projekta Transformacija sovražnega govora.
Sofinancirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja
avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske
izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti
Evropska unija niti EACEA.

Accessibility by WAH