Nika Podakar, študentka 1. letnika II. stopnje na ljubljanski Pravni fakulteti, nas je s kolegom Rokom Šarićem pred kratkim popeljala skozi labirint lokalnih volitev. Na dogodku Pejte na tote lokalne volitve! smo se v slovenskem volilnem sistemu naučile_i mnogo bolje orientirati.
S skupnimi močmi pa smo oblikovale_i tudi konkretne predloge, ki jih bomo naslovile_i na Mestno občino Ljubljana, in sicer na področju dostopnosti do storitev (npr. zdravstvo), stanovanjske problematike, sovražnega govora in drugih oblik nasilja ter na področju ozaveščanja o LGBTIQ+ temah. Nika je posledično postala naša najbolj duhovita svetovalka na področju volitev daleč naokoli.
Nika, a se boš v nedeljo, 23. oktobra, udeležila volitev za predsednico_ka Slovenije? Zakaj se ti zdi to pomembno?
Zagotovo se bom – in to z velikim žarom – udeležila predsedniških volitev. Zavedam se velikanskega pomena volitev za usmerjanje prihodnosti v naši družbi in politiki. Poleg tega pa me cel proces navdušuje, zato z veseljem spremljam vsa volilna opravila, od kandidiranja do glasovanja in ugotavljanja rezultatov.
Pravzaprav so bile prve volitve, na katerih sem glasovala, prav predsedniške volitve leta 2017. Od takrat sem se udeležila vseh volitev in referendumov, razen ponovljenega referenduma o drugem tiru, ker se takrat nisem strinjala s ponovitvijo referenduma. Rada se udeležujem odločevalskega procesa, poleg tega pa glasovanje na volitvah čutim kot dolžnost. A to ni tista dolžnost, ki je naložena od zunaj, temveč gre za dolžnost, ki izhaja iz mene ter iz mojih temeljnih vrednot in prepričanj.
Kot ponavadi povem na delavnicah, katerih tematika so volitve, je pomembno glasovati zato, ker prek volitev izvolimo ljudi, ki na najvišji ravni sprejemajo odločitve, ki oblikujejo našo družbeno-politično prihodnost. Te odločitve vplivajo na naš vsakdan, zato je še kako pomembno, komu bomo dali svoj glas. Ta oseba bo po izvolitvi namreč celoten mandat izvrševala oblast v našem imenu, torej sprejemala pomembne odločitve v našem imenu. Volitve (pa tudi referendumi) so pravzaprav ena izmed redkih možnosti, ko slehernik lahko vpliva na politično prihodnost celotne skupnosti. Da pa bomo svoj glas pametno unovčili, je najprej potrebno poznati in razumeti volilni sistem, to smatram kot mojo nalogo v družbi. Nato pa se seznaniti s kandidati oziroma kandidatkami in programi ter glasovati za tiste, katerih vrednote in cilji se najbolj prekrivajo z našimi. Opisani postopek ni lahek, a če kdo potrebuje pomoč, pri tem rada pomagam.
Koliko je v Sloveniji mladih z volilno pravico? Kakšen odstotek volilnih upravičenk_cev predstavljamo?
V Sloveniji so pogoji za pridobitev aktivne volilne pravice (pravica glasovati) in pridobitev pasivne volilne pravice (pravica biti voljen oz. pravica kandidirati) enaki. Gre za tri pogoje – polnoletnost, državljanstvo Republike Slovenije ter pogoj, da ti volilna pravica ne sme biti odvzeta s odločbo sodišča. Ti pogoji veljajo za vse volitve (državnozborske, predsedniške, lokalne, evropske). Podobno je s polnoletnostjo – kar pa v Evropi ni običajno.
Za primerjavo – na Češkem lahko za predsednika republike kandidirajo samo starejši od 40 let, za volitve v spodnji dom parlamenta pa samo starejši od 21 let. Pri obeh primerih volitev pa lahko glasujejo starejši od 18 let. Medtem pa v Avstriji na vseh vrstah volitev lahko glasujejo vsi starejši od 16 let, medtem ko lahko kandidirajo le starejši od 18 let. Kar želim prikazati je, da se ureditve med državami razlikujejo in da imamo v Sloveniji volilni sistem, ki omogoča participacijo mladih ne le kot volivcev, temveč tudi kot kandidatov.
Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve bo na letošnjih predsedniških volitvah do glasovanja upravičenih 1.696.893 ljudi. Od tega naj bilo mladih, torej od 18 do 30 let, okoli 15 % oz. 260 000 volivcev. Odstotek ni ravno majhen, vendar se moramo zavedati, da starejši od 65 let predstavljajo skoraj eno tretjino volilnih upravičencev, in pripadniki te starostne skupine so veliko bolj zanesljivi volilni udeleženci kot mi mladi. Posledično se bodo preračunljivi politiki raje posvečali tematikam, ki zanimajo eno tretjino volilnega telesa, kot pa da bi naslavljali mlade, ki predstavljajo bistveno manjše število volilnih upravičencev in ki jih je potrebno najprej motivirati za odhod na volišče. Preprosto povedano – za njih je to preveč dela za premalo učinka. Zato je pomembno, da tudi mladi povzdignemo svoj glas, postavimo zahteve in postanemo pomemben delež aktivnega volilnega telesa. Takrat bodo politiki sami spoznali, da se izplača poslušati tudi mlade in njihove zahteve.
Ampak a naš glas res kaj šteje? A sploh lahko kaj spremenimo?
Nedvomno naš glas šteje. To najbolje ilustrira primer lokalnih volitev leta 2014 v prekmurski občini Kobilje, ko je o županu odločal le en glas. Zmagovalec je dobil 209 glasov, poraženec pa 208. Vsak občan je torej imel moč odločanja o tem, kdo bo izvoljen za župana – kar močna misel, moram priznati.
A seveda gre v tem primeru za redek »filmski« scenarij. Navadno pri volitvah o zmagovalcu odloča več kot en glas. Za izvolitev je potrebno nekaj sto, nekaj tisoč ali celo nekaj sto tisoč glasov. A tudi tam imamo volivci in volivke odločilno moč. Zrno na zrno pogača, glas na glas izvolitev – vsak glas šteje pri nabiranju končne vsote glasov. Zato je za kandidate pomembno, da naberejo vsak možen glas, in tukaj je naša moč – vsota glasov volivcev ima odločilno moč.
Največ lahko spremenimo že s tem, da se volitev udeležujemo, saj tako kandidati in kandidatke zaznajo, da smo pomembni predstavniki volilnega telesa, in če so dovolj pametni in pragmatični, bodo kaj hitro začeli zagovarjati teme, ki se nas dotikajo oz. nas zanimajo. Seveda pa lahko spremembe poskušamo dosegati tudi z zakonodajno iniciativo, referendumsko pobudo in preprostimi pobudami, ki jih naslavljamo na državne in občinske organe. Če bo organ prejel več vsebinsko podobnih pobud, bo kar hitro ugotovil, da je politično prikladno, če to pobudo tudi uresniči.
Na kaj naj bomo LGBTIQ+ mladi na prihajajočih lokalnih volitvah posebej pozorni?
Na lokalnih volitvah ni pomembno le, da se LGBTIQ+ mladi izobrazite o postopku volitev in načinu sprejemanja političnih odločitev na ravni občine, temveč, da se tudi seznanite s kandidati in ugotovite, kakšne so njihove vrednote, cilji, ideje in projekti. Pomembno je izbrati kandidata oziroma kandidatko, čigar vrednote in ideje se najbolj prekrivajo z našimi, saj bo on ali ona najbolje zastopal in zagovarjal tisto, kar se nam zdi pomembno. O ciljih, idejah in projektih boste največ izvedeli iz njihovih volilnih programov in letakov.
Če nimate časa prebirati vseh teh dokumentacij, se ne ustrašite, saj se lahko na kratek in strnjen način s potrebnimi informacijami seznanite preko socialnih omrežij (tu je zaradi formata še posebej prikladno in učinkovito omrežje Instagram) ter preko soočenj. O vrednotah kandidatov se boste najbolje informirali, če ga boste malo natančneje spremljati kot osebo. Spremljate, kaj govori, kaj počne in koliko pobude izkaže sam. Analizirajte, ali svoje ideje in obljube tudi uresniči. To je še zlasti pomembno pri kandidatih, ki ponovno kandidirajo.
Kaj pa, če ravno tisti teden dobimo korono? A lahko vseeno volimo?
Gre za zelo pomembno in aktualno vprašanje. Žal vas bo moj odgovor malček razočaral. Predvsem je pomembno, koliko dni pred volitvami se okužimo.
Tri dni pred volitvami (za predsedniške volitev torej 19. 10., za lokalne volitev pa 16. 11.) se namreč izteče rok za glasovanje pred volilnim odborom na svojem domu zaradi bolezni. Osebe, ki bodo okužene s koronavirusom in se zaradi tega ne bodo mogle osebno zglasiti na volišču, bodo v primeru predsednikih volitev morale sporočiti okrajni krajevni komisiji, v primeru lokalnih volitev pa občinski volilni komisiji, da želijo glasovati doma. Obvestilu je treba priložiti zdravniško potrdilo. Za zdravniško potrdilo šteje vsaka pisna potrditev zdravnika (npr. elektronska pošta), iz katere izhaja, da se volivec zaradi bolezni ne more osebno zglasiti na volišču. Potrdilo o bolezni lahko izda katerikoli zdravnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravniške službe, in ne le osebni zdravnik. Vse informacije o svoji okrajni oz. občinski volilni komisiji in načinu obveščanja pa je mogoče najti na spletni strani Državne volilne komisije.
Problematično pa je, da tisti, ki se bodo okužili v petek in soboto pred volitvami, ne bodo mogli oddati svojega glasu, saj zaradi okužbe ne bodo mogli obiskati volišča, rok za prijavo k glasovanju od doma pa so zamudili, saj so se okužili kasneje. Te osebe bodo lahko volile le ob zavestni in namerni kršitvi odrejene izolacije, pri tem pa tvegajo okužbo vseh prisotnih oseb na svojem volišču. V Pravni mreži za varstvo demokracije s(m)o na to problematiko opozorili že konec avgusta,[1] a vsaj po mojih informacijah do sprememb sistema glasovanja okuženih oseb ni prišlo. Seveda pa se lahko zavarujemo tako, da se udeležimo predčasnega glasovanja, ki bo potekalo do torka do četrtka pred volilno nedeljo.
A lahko v prihodnosti prav vsak_a od nas kandidira na državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitvah?
Seveda, na državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitvah lahko kandidira vsakdo izmed nas, ki je polnoleten in ima slovensko državljanstvo ter mu volilna pravica ni odvzeta z odločbo sodišča. Kandidiramo lahko bodisi kot samostojni in neodvisni kandidati kot tudi kot strankarski kandidati oziroma kandidatke. Z vidika zbiranja volilne podpore tako v fazi kandidiranja kot v fazi glasovanja in z vidika financiranja kampanje je lažje kandidirati kot strankarski kandidat, a nas to ne sme prestrašiti, saj so nestrankarski kandidati v Sloveniji na volitvah pogosto uspešni (razen na državnozborskih volitvah). Največ županov v Sloveniji ne pripada nobeni politični stranki, temveč gre za samostojne kandidate, pogosto s svojimi listami. Tudi na predsednikih volitvah je politično oportuno, da se kandidat prikaže kot neodvisni kandidat. Za vsakega izmed nas, ki ima pravšnjo energijo in motivacijo, zagotovo obstaja možnost za kandidiranje na volitvah ter tudi za izvolitev.
Naj pa na tej točki izpostavim še, da ni pomembno, da takoj posegamo po kandidaturi na državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitvah. Udejstvujemo se lahko že na precej nižjih in nam bližjih ravneh, kot so dijaška skupnost, dijaška organizacija, študentski svet in študentska organizacija. Za začetek lahko kandidiramo v navedene organe in se tako skozi čas priučimo spretnosti, ki jih potrebujemo za uspešno kandidaturo na državni ali lokalni ravni. Ne ustrašimo se politične participacije, ampak bodimo motor sprememb, ki si jih želimo.
Projekt financira Evropska mladinska fundacija Sveta Evrope.
Naj se sliši mavrični glas!
[1] https://pravna-mreza.si/javni-poziv-k-ustrezni-spremembi-volilne-zakonodaje-ki-bo-zagotovila-izvrsevanje-volilne-pravice-tudi-okuzenim-s-koronavirusom-in-volivcem-iz-tujine/