MEDNARODNO SREČANJE V TORINU – VTISI MLADINSKE VODJE – PROGRAM SQVOT
“Ob ogledu stanovanj sem osebno začutil veliko mero hvaležnosti, da sem lahko vstopil v prostor, ki nudi zavetišče raznolikim ljudem, predvsem pa so me preplavila čustva ob spoznanju, da tovrsten projekt dejansko deluje, je uspešen in da obstaja ter služi potrebam uporabnic_kov.”
V sredini julija, natančneje od 18. do 22. 7. 2022, se je del ekipe programa SQVOT odpravil v Torino na Mednarodno srečanje mladih LGBTIQ+ oseb in mladinskih delavk_cev iz Slovenije, Italije ter Portugalske. Namen dogodka je bil naslavljanje brezdomnosti in stanovanjske izključenosti LGBTIQ+ oseb, deljenje izkušenj in iskanje rešitev za zmanjšanje tovrstne problematike ter stisk, ki pridejo z njo.
V ponedeljek, 18. 7. 2022 sem se kot mladinski delavec, skupaj s svojo skupino LGBTIQ+ mladih iz Slovenije odpravil proti ljubljanski železniški postaji ter se vkrcal na Flixbus, na katerem smo skupaj preživele_i dobro polovico dneva, vse do večernih ur, ko smo uzrle_i Torino in se s tramom zapeljale_i do hostla, v katerem smo nočevale_i. Sprejele_i so nas predstavnice_ki iz organizacije Quore, ki slovi po neverjetnem programu za krizne in daljše namestitve LGBTIQ+ oseb z imenom ToHousing. Po hitrem tušu smo z ostalima dvema skupinama mladih iz Portugalske in Italije pojedle_i večerjo. Skupinske aktivnosti so se začele že po obroku in kljub utrujenosti zaradi dolge vožnje ter pozne ure, smo se začele_i spoznavati s soudeleženkami_ci in trenerkama_jama.
Vsebinski del se je začel z naslednjim dnevom, ko smo začele_i aktivno naslavljati tematiko LGBTIQ+ brezdomnosti in stanovanjske izključenosti, hkrati pa smo spoznavale_i osebne zgodbe drug_e druge_ga, kjer sem uvidel, da so življenjske izkušnje posameznic_kov zaradi omenjene problematike zelo kompleksne, raznolike, predvsem pa težke. Spoznal sem tudi, da je skupna lastnost večine zgodb, ki sem jih slišal ta, da starši niso bili podporni do njihove LGBTIQ+ identitete, v nekaterih primerih pa niti do njih, kot posameznic_kov. Dan smo zaključile_i z LGBT turo po Torinu, kjer nam je simpatična vodička predstavila zgodovinske osebnosti, ki so živele ali delovale v tem mestu in se jim je skozi zgodovino začela zakrivati njihova spolna usmerjenost. Osebnosti, ki se jih je dotaknila v svojem repertoarju so zajemale vse od Julija Cezarja, do Michelangela in Da Vincija pa tudi švedsko kraljico Kristino, ki jo je pot zanesla v Italijo. LGBT tura je na večino udeleženk_cev pustila velik, pozitiven vtis, kar smo vodički tudi ob slovesu pokazale_i z glasnim, toplim vpitjem “Arrivederci!” čez torinske ulice.
Večer smo preživele_i na Evergreenu, kulturno-glasbenem festivalu v parku Tesoriera, kjer smo uživale_i ob kombinirani predstavi burleske in cabareja.
Naslednji dan smo se še bolj poglobile_i v termine povezane z občutkom varnosti v družbi in stanovanjski namestitvi, saj je bil cilj srečanja tudi izluščiti dobre napotke in prakse za mladinske delavke_ce ter ostale LGBTIQ+ mlade, ki se srečujejo s tematikami stanovanjske izključenosti in brezdomnosti. Vsebine so bile kar intenzivne, vendar smo v zameno dobile_i več prostega časa, ki smo ga izkoristile_i za počitek in raziskovanje mesta.
Osebno najpomembnejši del srečanja je sledil naslednji dan, v četrtek, ko smo se bolj podrobno spoznale_i z že omenjenim projektom organizacije Quore; ToHousing. Slednji deluje že od leta 2019 in je namenjen vsem LGBTIQ+ osebam, ki se srečujejo z raznovrstnimi stiskami, predvsem pa stanovanjskimi. Na tej točki se spodobi, da projekt ToHousing predstavim bolj podrobno. Organizacija Quore je bila uspešna pri pridobitvi petih stanovanj v univerzitetnem delu mesta, kjer je lahko naenkrat nastanjeno 24 oseb. Do danes so v stanovanja sprejele_i že 75 LGBTIQ+ oseb. Vsak_a nov_a uporabnica_ik mora pred sprejemom v projekt skozi proces spoznavanja s socialnimi delavkami_ci in drugim strokovnim kadrom, ki je del projekta, kjer ocenijo ali je oseba sploh primerna za vključitev. Po tem jih razvrstijo po stanovanjih glede na to, kako dobro se bodo po njihovih ocenah ujele_i z drugimi sostanovalkami_ci, bodočimi cimrami_i, v projekt pa so lahko vključene_i od dveh mesecev do devet mesecev, vendar je ta čas zelo fleksibilen (veliko jih je ostalo v namestitvi več kot eno leto). Na lokaciji stanovanj je čez dan prisotna zaposlena oseba, ostali čas pa so uporabnice_ki same_i in skupaj gradijo skupnost. Znotraj projekta je na voljo veliko podpore, tako da lahko stanovalke_ci vedno pristopijo do zaposlenih v organizaciji.
Ob ogledu stanovanj sem osebno začutil veliko mero hvaležnosti, da sem lahko vstopil v prostor, ki nudi zavetišče raznolikim ljudem (nekatere_i so bile_i prisotne_i tudi ob našem obisku), predvsem pa so me preplavila čustva ob spoznanju, da tovrsten projekt dejansko deluje, je uspešen in da obstaja ter služi potrebam uporabnic_kov. Občutki so bili še toliko bolj intenzivni zato, ker je bila italijanska skupina mladih sestavljena iz bivših uporabnic_kov projekta ToHousing. Prav tako moram poudariti neverjetno mrežo, ki jo je ustvarila organizacija Quore. Del tega so živilska podjetja, ki stanovanjam darujejo hrano, Evergreen festival, ki nemalokrat priskrbi zaposlitev uporabnicam_kom, vse pomembne institucije, predvsem na občinski ravni, s katerimi je organizacija Quore v stalni navezi, lokalna skupnost, ki sprejema vse stanovalke_ce ter deluje podporno in še bi lahko našteval. Podjetje IKEA je celo na lastno pobudo zbirala življenjepise uporabnic_kov in na koncu zaposlila eno osebo ter ji tako omogočila nov začetek. Vztrajnost organizacije Quore, nenehno mreženje, iskanje donacij, financ in razpisov tako omogoča, da projekt ToHousing funkcionira in obstaja, saj lahko samo na tak način poplačajo vse stroške stanovanj in nudijo zatočišče LGBTIQ+ osebam, tako iz Italije kot tudi iz tujine.
Ob obisku lokacije stanovanj in spoznavanju z uporabnicami_ki ToHousing projekta sem bil zares pozitivno presenečen ter motiviran za delo naprej, saj lahko trdo delo obrodi sadove.
Mednarodno srečanje se je tako bližalo koncu, zadnja večerja pa je, kot se spodobi za Italijo, potekala v piceriji, kjer smo zaključile_i naše druženje in se poslovile_i. Našo ekipo je tako čakala samo še dolga pot do Ljubljane, kjer smo se še veliko pogovarjale_i o srečanju, vtisih in soudeleženkah_cih.
Za konec bi napisal samo še: “Grazie mille a tutti!” Hvala organizaciji Quore, hvala Silvii Magino, soustanoviteljici in podpredsednici organizacije Quore za vse pogovore in napotke, hvala Yassmini in Gioacchinu za vodenje in izvedbo treninga, hvala vsem udeleženkam_cem iz Portugalske in Italije za družbo in deljenje izkušenj ter hvala moji ekipi mladih za to, da ste mi zaupale_i in se oklicale_i za moje “foster kids”. Bilo mi je v veselje.
Financer: MOVIT in Erasmus+ Mladi v Akciji
