V sklopu Paradnega meseca 2020 je v organizaciji Društva Parada ponosa v četrtek, 18. junija 2020, v prostorih Mestne hiše v Ljubljani potekal prvi del strokovnega posveta z naslovom LGBTIQ+ pravice v Ljubljani. Potekal je v sklopu obeležitve 20. obletnice parade ponosa v Ljubljani in ponudil presek zadnjih 20 let in s tem obeležitev dosežkov ter analizo trenutnega stanja. Sofinancirala ga je Mestna občina Ljubljana, namenjen pa je bil predstavnicam_kom Mestne občine Ljubljana (MOL), LGBTIQ+ organizacij in iniciativ iz Slovenije ter drugih relevantnih nevladnih organizacij. Sestavljen je bil iz dveh sklopov: v prvem je potekala javna razprava, osredotočena na lokalno perspektivo, v drugem pa so vzporedno potekali štirje tematski pogovori.
Na javni razpravi z naslovom Sodelovanje MOL-a z LGBTIQ+ skupnostjo so sodelovale predstavnice različnih oddelkov in uradov MOL-a: Katarina Gorenc, Mateja Demšič, Simona Topolinjak in Tilka Klančar. V njej smo se dotaknile_i različnih LGBTIQ+ iniciativ, ki so organizirane s strani MOL-a in/ali v partnerstvu z LGBTIQ+ organizacijami, se spraševale_i o sodelovanju med MOL-om in LGBTIQ+ skupnostjo v zadnjih 20 letih, pregledale_i, katere strukture že obstajajo, kaj so trenutni izzivi in kakšna je vizija delovanja za naprej. Razprava, ki jo je moderirala predsednica Društva Parada ponosa Simona Muršec, se je osredotočila na področja, ki so najbolj relevantna za LGBTIQ+ skupnost: kulturo, socialno varstvo in zdravje ter mladino in izobraževanje.
Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo, je kot dosežek izpostavila dolgo zgodovino sodelovanja med MOL-om in LGBTIQ+ skupnostjo v obliki podpore Paradi ponosa od njenih samih začetkov in organizacijam s tega področja: Društvu ŠKUC, ki je kot prva organizacija začela naslavljati LGBTIQ+ tematike v Sloveniji, DIC Legebitri in Društvu DIH. Z vidika kulture in umetnosti je kot zelo pomembnega izpostavila Društvo ŠKUC s svojim dolgoletnim delom, omogočanjem svobodnega izraza preko svojih kulturnih in umetniških dejavnosti, hkrati pa poudarila številne izjemne kulturno-umetniške projekte, ki se izvajajo v sodelovanju med MOL-om in LGBTIQ+ organizacijami. Tilka Klančar, vodja Oddelka za zdravje in socialno varstvo, je poudarila podporo v obliki sofinanciranja, zagotavljanja prostorov in skupnih aktivnosti, podporo testiranj na spolno prenosljive okužbe na terenu ter dejstvo, da je oddelek edini, ki sofinancira program za transspolne osebe v Sloveniji. Izpostavila je podeljevanje certifikata LGBT prijazno, vključenost v mrežo mavričnih mest ter knjižico Mavrična Ljubljana. Katarina Gorenc, vodja Urada za mladino, kot dosežek zadnjih treh let vidi predvsem Mladinski center Legebitra in njegovo vpetost v mrežo mladinskih centrov. MOL-ova vloga je podpora sodelovanja med njimi, pri katerem ne gre le za naslavljanje LGBTIQ+ tematik in mladih znotraj LGBTIQ+ varnih prostorov, ampak za naslavljanje LGBTIQ+ tematik v vseh mladinskih organizacijah. Cilj je, da se vse mlade osebe lahko počutijo sprejete tudi izven vzpostavljenih varnih prostorov. Simona Topolinjak, višja svetovalka Oddelka za zdravje in socialno varstvo, je malo bolj podrobno predstavila sam certifikat LGBT prijazno in mrežo mavričnih mest. Certifikat, ki je nastal in bil zasnovan na pobudo LGBTIQ+ organizacij leta 2013, je v največji meri namenjen ozaveščanju in vidnosti LGBTIQ+ tematik. Do sedaj ga je pridobilo 40 organizacij, dodatnih 10 je v postopku pridobitve. Izobraževanje s strani LGBTIQ+ strokovnjakinj_ov poteka v obliki 4-urnega modula, narejenega na podlagi raziskave nevladnih organizacij, in je vedno prilagojeno posamezni organizaciji. Veseli jih, da ga imajo tudi organizacije izven Ljubljane in da se nanje obračajo občine, ki želijo dobro prakso vpeljati pri sebi. Obe predstavnici oddelka sta poudarili pomen ozaveščanja in naslavljanja LGBTIQ+ tematik tako na ravni učiteljic_ev, vzgojiteljic_ev kot izobraževalnih ustanov, ki na primer preko certifikata pridobijo vsaj osnovne informacije o tematiki ter se na osebni ravni opolnomočijo.
V odgovoru na vprašanje glede trenutnega dela in prihodnjih izzivov, potreb in naslavljanja le-teh je Mateja Demšič izpostavila delo v okviru izobraževanja in šolstva, predvsem v obliki informiranja in dela z otroki in mladimi. Poudarila je, da MOL vedno skuša naslavljati potrebe LGBTIQ+ skupnosti preko razpisov in da je naloga skupnosti, da predstavi te potrebe in jih izrazi. Obvestila nas je tudi, da je v javni razpravi nov strateški dokument, ki bo vseboval tudi poglavje o kulturi v času krize, in nas pozvala k sodelovanju v obliki predlogov. Katarina Gorenc je izpostavila povezovanje med organizacijami v mreži mladinskih centrov, ki ideološko izhajajo iz različnih stališč, z namenom razvoja strpnosti in tolerance. Predstavila je tudi novo možnost sodelovanja v obliki vključitve LGBTIQ+ vsebin v izobraževanje za mladinske delavce, ki ga MOL vsakoletno organizira. Tilka Klančar in Simona Topolinjak sta izpostavili spodbujanje vrtcev in šol k pridobitvi certifikata ter njegovo nadgradnjo (v obliki posvetov) in promocijo. Želita si, da čim več ljudi izve zanj in se vključi v pridobitev, saj se na ta način začne dialog z LGBTIQ+ osebami in proces ozaveščanja o LGBTIQ+ tematikah. Poleg tega sta izpostavili sodelovanje pri osveščevalnih dejavnostih in akcijah za tiste zavode in organizacije, ki se ne ukvarjajo z LGBTIQ+ področjem. Kot aktualne trenutne dejavnosti, ki vključujejo tudi LGBTIQ+ osebe, so bile izpostavljene fokusne skupine in pogovori v okviru priprave nove strategije s področja zdravja in socialnega varstva ter snovanje novega akcijskega načrta za enakost spolov v Ljubljani (do leta 2022). K sodelovanju v obeh procesih so vabljene tudi LGBTIQ+ organizacije in skupnost. Iz publike pa je prišla ideja o ustanovitvi lokalnih mrež na ravni mest in/ali občin v Sloveniji.
Del razprave se je navezal tudi na udeleženke_ce iz LGBTIQ+ organizacij in iniciativ iz ostalih mest Slovenije, ki so na vprašanje o tem, kako pristopiti do občinskih funkcionark_jev v svojih občinah, dobile_i spodbudne odgovore MOL-ovih predstavnic glede morebitnega povezovanja, podpore, pomembnosti vzpostavljanja odnosov in simbolnih akcij. Predvsem so vse poudarile pomembnost tega, da se LGBTIQ+ vsebine in aktivnosti izvajajo tudi izven Ljubljane.
Na koncu je Tilka Klančar opozorila, da je LGBTIQ+ tematika zaradi koronavirusa postala zapostavljena in da bomo morale_i skupaj paziti, da ne ostane tako.
V odmoru med obema sklopoma so si udeleženke_ci ogledale_i razstavo 20 let Parade ponosa v Ljubljani v Desnem atriju Mestne hiše.
V drugem delu posveta pa so se udeleženke_ci razdelile_i v 4 manjše skupine, v katerih so v obliki tematskih pogovorov odpirale_i teme prostorske problematike, načinov, kako lahko iniciative MOL-a pomagajo pri nediskriminaciji LGBTIQ+ oseb, izobraževanja in šolstva ter sociale in podpornih sistemov. Po pregledu realnega stanja ter izzivov in potreb, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ organizacije, so skupine skupaj iskale konkretne načine za naslavljanje teh izzivov in potreb. Na koncu drugega dela je vsaka skupina vsem udeleženkam_cem predstavila svoje ugotovitve ter konkretne predloge za nadaljnje korake. S tem smo se vse_i tudi na simbolni ravni zavezale_i k temu, da predloge uresničimo in s tem nadaljujemo prizadevno delo vseh, ki se že več kot 35 let borijo za pravice LGBTIQ+ oseb v Sloveniji.