fbpx
X
Menu

Darilo Slovenije, ki mi je spremenilo življenje

Vse se je začelo, ko sem se odločil, da se prijavim na projekt dolgoročnega prostovoljstva Evropske solidarnostne enote (ESE) pri Društvu Parada ponosa. V letu, ki sem ga preživel v Ljubljani, sem osebnostno zrasel, razvil nove veščine in preizkusil nove stvari. Začel sem razmišljati o tem, kako postati bolj produktiven in dano priložnost kar najbolje izkoristiti tudi za svojo prihodnost.

Na polovici projekta sem začel s snovanjem svojega osebnega projekta, ki je temeljil na ideji, ki je bila zelo všeč mojim kolegicam_om in prijateljicam_em. Poimenoval sem ga Q Hologram: Muzej raznolikosti. Gre za izobraževalno orodje, ki promovira raznolikost, sprejemanje, enotnost in vključujočnost. Razstavo v muzeju predstavljajo ljudje, ki pripadajo različnim marginaliziranim skupinam. To so osebe, ki imajo moč in pogum, da skozi performans delijo svoje izkušnje z občinstvom.

Ko sem bil v Sloveniji, sem spoznal ljudi, ki bi bili “hologrami” v mojem muzeju. Na žalost pa sem se zaradi poškodbe moral vrniti domov v Grčijo. Med okrevanjem sem na daljavo nadaljeval z delom na projektu v želji, da se vrnem in otvorim svoj muzej. Uspelo mi je!

Sredi pandemije nam je z Društvom Parada ponosa uspelo vdihniti življenje muzeju, o katerem sem sanjal. V samo dveh tednih sem moral iz nič postaviti temelje performansa, napisati vse scenarije in vaditi z nastopajočimi. Vse to ne bi bilo mogoče brez pomoči lastnika prostora Cirkulacija2. Naše tesno sodelovanje nam je omogočilo čudovit rezultat. Tudi nastopajoče_i so trdo delale_i in prispevale_i svoje ideje, zaradi česar sem vsak dan bolj užival v celotni izkušnji.

Tokrat me nič ni moglo ustaviti. Vrnil sem se z več samozavesti in manj stresa, pripravljen na veliki dogodek. Moj edini cilj je bil uspeh. Na večer dogodka sem bil pijan od prelepih čustev. Počutil sem se, kot da imam nove obiskovalke_ce v svojem domu. Slepo sem zaupal nastopajočim in bil ponosen, ko sem opazoval, kako sijejo na odru. Publika je vidno postajala vse bolj čustvena, ko je poslušala izkušnje nastopajočih in se v njih prepoznala. Vsaka oseba v publiki je s seboj odnesla nekaj drugačnega, unikatnega in upam, da je tudi njim ta izkušnja spremenila življenje. 

To je bilo zame najbolj dragoceno darilo.

Po šestih mesecih, ko zaradi poškodbe nisem mogel hoditi, sem se tisto noč počutil, kot da letim. Počutil sem se lažje in bolj svobodno kot kdajkoli prej. Saj – kot pravijo – po močnem dežju se bo prikazala najsvetlejša mavrica.

Hvaležen sem Društvu Parada ponosa za priložnost, da sem se za nekaj dni vrnil in tako lahko svojo pot s Q Hologramom začel v Ljubljani. S tem sem tudi dobil novo priložnost, da se poslovim od Slovenije, tokrat tako, kot sem si želel sam. 

Avraam Vrohidis

Članek objavljen na: mlad.si

Font size