Javna izjava ob Svetovnem dnevu človekovih pravic: Poziv k ukrepanju proti naraščajočemu sovraštvu in nasilju zoper osebe iz ranljivih skupin
Danes obeležujemo svetovni dan človekovih pravic – dan, na katerega je bila leta 1948 sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je vzpostavila človekove pravice in temeljne svoboščine kot temeljne vrednote moderne družbe. Prav tako nas ta dan opominja na grozovita dejanja zanikanja in teptanja človekovih pravic iz prve polovice 20. stoletja, ki so botrovala sprejemu deklaracije. Slednja nas opominja, da priznanje človekovega dostojanstva ter enakih in neodtujljivih pravic vseh ljudi predstavlja temelj svobode, miru in pravičnosti v svetu.
Žal se v današnji družbi krepita nasilje in sovražnost, ki ogrožata človekove pravice in temeljne svoboščine. Poleg sovražnega govora, ki se vse bolj normalizira, se razširjajo tudi t. i. kazniva dejanja iz sovraštva, ki predstavljajo skrajno obliko kršitve prepovedi diskriminacije in neposreden napad na osebno dostojanstvo. Gre za kazniva dejanja, ki temeljijo na nestrpnosti in predsodkih, pri katerih storilec žrtev napade zaradi njene osebne okoliščine, kot so spol, narodnost, “rasa” ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali katera koli druga osebna okoliščina. Takšna dejanja ne prizadenejo le osebe, ki je napadena zaradi tega, kar je, temveč predstavljajo tudi napad na določeno skupino ljudi in spodkopavajo idejo varne in vključujoče družbe.
Žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva so pogosto tudi LGBTIQ+ osebe, ki se zaradi svoje identitete srečujejo z nestrpnostjo in predsodki, ki pogosto rezultirajo v verbalnem ali celo fizičnem nasilju. Svet Evrope je tako že leta 2022 v Resoluciji 2417 opozoril na to, da je v zadnjih letih prišlo do opaznega povečanja sovražnega govora, nasilja in kaznivih dejanj iz sovraštva proti LGBTIQ+ osebam in organizacijam. Visoka pojavnost tovrstnih dejanj je bila v Sloveniji prisotna tudi v letu 2025.
Na letošnjih paradah ponosa v Mariboru in Ljubljani, ki predstavljata osrednja javna dogodka LGBTIQ+ skupnosti, smo bili tako ponovno priča povečanemu številu homo-, bi- in transfobnih incidentov. Udeleženke_ci parade ponosa v Mariboru so doživljale obmetavanje z jajci in petardami ter verbalne napade, dogodek pa so spremljale tudi organizirane skupine mlajših moških, ki so z napisi na transparentih in glasnim skandiranjem nasprotovali obstoju LGBTIQ+ oseb. Podobni vzorci nasilja so se nadaljevali tudi na paradi ponosa v Ljubljani v opaznem trendu vse bolj drznega in organiziranega nadlegovanja na uradnih prizoriščih, pogosto s strani organiziranih skupin mlajših moških, ki so izvajali verbalno in fizično nasilje. Prav tako smo bili priča več incidentom s sovražnim nagibom pred knjigarno Mariborka v Mariboru in iztrganju mavrične zastave, izobešene na oknu lokala Pritličje, v centru Ljubljane sredi dneva, ko je bila terasa lokala polna gostov. Opisano dogajanje odraža širšo družbeno polarizacijo in krčenje prostora za sobivanje raznolikosti, hkrati pa nakazuje zaskrbljujoč trend rasti sovražnosti in povečane ranljivosti LGBTIQ+ oseb v javnem prostoru.
Naraščajoče sovraštvo, ki smo mu priča in ki je pogosto usmerjeno zoper ranljive skupine, pa ni zgolj izraz individualnih predsodkov, temveč je bistveno povezano s sovražno in omalovažujočo retoriko določenih političnih akterjev, ki spodbujajo družbeno polarizacijo in krepijo nestrpnost do pripadnic_kov ranljivih skupin.
V luči navedenega pozivamo vlado, vse pristojne institucije in politične akterje, naj z jasno politično zavezo in konkretnimi ukrepi naslovijo porast sovraštva in nasilja. To vključuje dosledno in učinkovito obravnavo kaznivih dejanj iz sovraštva, krepitev preventivnih programov ter usposabljanje organov pregona in pravosodnih institucij za prepoznavanje in obravnavo tovrstnih dejanj. Nujno je tudi oblikovanje celovitih politik za zaščito ranljivih skupin, vključno z LGBTIQ+ osebami, zagotavljanje varnosti na javnih prireditvah ter spodbujanje izobraževanja, ozaveščanja in odgovornega javnega diskurza, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic.
Le družba, ki spoštuje in varuje dostojanstvo vseh posameznic_kov ter zagotavlja enako in nediskriminatorno uresničevanje človekovih pravic, je lahko družba, v kateri posameznice_ki živijo svobodno in brez strahu. Le v taki vključujoči družbi lahko posameznice_ki aktivno in konstruktivno prispevajo k družbenemu razvoju, saj jih ni strah sovražnih napadov. Pojave nestrpnosti in sovražnosti, zlasti kazniva dejanja iz sovraštva, ki predstavljajo njihovo skrajno obliko, moramo zato obravnavati resno in odgovorno. Naj nas ta dan spomni na to, da si moramo prizadevati za življenje v družbi, ki temelji na spoštovanju, enakosti in dostojanstvu vseh ljudi.